Tiskane izdaje
Ljubljana – Sindikati nekaterih državnih podjetij po sodni poti terjajo izplačilo višjih regresov. Bančni sindikat z zahtevo doslej ni bil uspešen in zadaj čaka na revizijo vrhovnega sodišča. Na Pošti Slovenije in v energetskih družbah pa še ni niti prvostopenjske odločitve sodišč.
Spor glede izplačila višine regresa, ki je bil vse od leta 2012 omejen na višino minimalne plače, je med vodstvi družb, ki so v vsaj četrtinski lasti države, in zaposlenimi nastal lani, saj se Slovenski državni holding (SDH) ni strinjal z odpravo omejitve na regrese. Različni pogledi izhajajo iz razlage zakona o interventnih ukrepih, ki je regrese omejil »do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP«. In ker je bila gospodarska rast leta 2014 višja, bi delavcem po mnenju sindikatov pripadal regres v skladu s kolektivnimi pogodbami. V SDH in na pristojnem ministrstvu menijo drugače: odprava omejitve velja šele za leto 2016.
Sindikat Bančništva Slovenije in sindikata Abanke ter Banke Celje so zato na delovnem in socialnem sodišču sprožili koletktivni spor zoper Abanko, v katerem terjajo izplačilo razlike do regresa po kolektivni pogodbi. Torej 80 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca oziroma okoli 440 evrov razlike na delavca glede na izplačani regres.
Sodišči sta zahtevo zvrnili
A tako prvostopenjsko kot višje delovno in socialno sodišče sta njihovo zahtevo zavrnila. Višje sodišče je namreč pritrdilo mnenju banke, da morajo zaposleni v državnih družbah kljub dvoumnosti omenjenega določila zakona o interventnih ukrepih deliti usodo varčevalnih prijemov v javnem sektorju, ki jih je predvidel zloglasni zakon o uravnoteženju javnih financ. Prav tako meni, da je treba upoštevati, da je uradna gospodarska rast znana šele sredi naslednjega leta.
Zahtevajo revizijo
V bančnih sindikatih se z odločitvijo sodišč ne strinjajo, zato so na vrhovnem sodišču zahtevali revizijo. Kot pojasnjuje predsednik bančnega sindikata Tomaž Boltin, bo od izzida te tožbe odvisno, ali bodo nato kolektivni spor za izplačilo višjega regresa sprožili še za NLB in NKBM.
To pa ni prva bančna tožba za regres. Mariborska NKBM je denimo konec maja lani zaposlenim izplačala del regresa za leto 2012. Izplačilo približno 500 evrov plus zamudne obresti je sindikat dosegel s tožbo na delovno sodišče. Zaradi slabih poslovnih rezultatov je NKBM pod vodstvom Andreja Plosa leta 2012 s hišnim sindikatom sklenila dogovor, da delavcem izplačajo regres v višini minimalne plače namesto v višini 80 odstotkov povprečne plače, kot bi ga sicer lahko, če banka takrat ne bi imela slabih poslovnih rezultatov. Dogovorili so se, da se zaposlenim izplača razlika, ko bo banka poslovala bolje, kar se nato ni zgodilo, zato je sindikat vložil tožbo.
Postopki šele na začetku
Postopki za sprožitev kolektivnega spora zaradi premalo izplačanega regresa za leto 2015 tečejo tudi v osmih energetskih družbah, kjer sindikat v povprečju na delavca terja okoli 400 evrov razlike regresa, do 1300 evrov, kolikor naj bi regres znašal po kolektivni pogodbi.
V Pošti Slovenije je razlika od minimalne plače do regresa po kolektivni pogodbi za leto 2015 okoli 100 evrov. V sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije so se zato odločili za individualne tožbe. Kot pojasnjuje Cvetka Gliha iz tega sindikata, so vložili več tožb na različna sodišča, a za zdaj še niso dočakali nobene odločitve.
Ker so tožbe tako v primeru Pošte ko energetskih družb vložene na različnih sodiščih, bo zanimivo spremljati, ali bodo odločitve enake, ali ne.
