Tiskane izdaje
Slovenske Konjice – Prvi razpršeni hotel pod vodstvom socialnega podjetja v državi je prejšnji teden sprejel prve goste. V dvorcu Trebnik so brezplačno bivali predstavniki hrvaškega Biograda na Moru, kjer imajo razpršeni hotel že pet let.
Ali bo slovenska različica preživela tudi po iz proračuna financiranem projektu, bosta pokazala čas in trg, pravi Tadej Slapnik, oče Razpršenega hotela Konjice in državni sekretar v kabinetu premiera Mira Cerarja.
Razpršeni hotel naj bi povezal ponudnike občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica. Za zdaj goste sprejemajo v dvorcu Trebnik, ki s ga obnovili z evropskimi sredstvi, in na Ranču Dravinja v Konjicah. Gre za staro kmetijo, ki jo je obnovil Boris Klančnik, znan predvsem bo debaklu v celjskem Tehnopolisu in številnih sodnih postopkih, v katerih se je znašel. Vztraja, da je bil Tehnopolis dober projekt, in pravi, da bo o tem, ko bo imel čas, napisal knjigo.
Nekaj dni pred slovesom iz Tehnopolisa, je Klančnik na podedovani kmetiji v Konjicah registriral dopolnilno dejavnost na kmetiji. Iz registra je bil izbrisan maja letos. A Ranč Dravinja vendarle posluje. Klančnik pravi, da je vse prevzela njegova hči Nataša, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji. V Ajpesovih podatkih to ni zaznamovano. K razpršenemu hotelu ga je povabil Slapnik, ki si je v preteklosti še kot poslanec prizadeval za rešitev Trebnika. »Tadej je bil lokomotiva projekta. Prišel je k meni, malo sva se pogovarjala. Rekel sem mu, da smo za projekt razpršenega hotela in da bomo poskušali še koga dobiti,« je dejal Klančnik.
Boris Klančnik. Foto: Špela Kuralt
Vrnitev
S turističnimi projekti se je Klančnik ukvarjal že kot direktor propadle konjiške družbe Jelen. Ta je leta 1996 od občine Slovenske Konjice kupila dvorec Trebnik in se zavezala, da bo dvorec obnovila. Za ta namen je Klančnik ustanovil hčerinsko družbo Tehnološko inovacijski zavod Dravinjske doline. Projekt, ki so ga pripravili, je bil celo nagrajen, a daleč niso prišli. Klančnik je odšel v Regionalno razvojno agencijo (RRA) Celje, a je ostal povezan z Jelenom. Leta kasneje je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja, Jelen pa je moral vrniti protipravno pridobljeno premoženjsko korist.
Jelen je propadel, Klančnik pa se z novim projektom vrača v Trebnik. Izdeluje lesene izdelke, ki jih uporabljajo tudi v novem hotelu in hkrati razstavljajo. Prodaja jih avgusta letos ustanovljeno podjetje Lucus Anite Satler.
(Nes)pametna popustljivost
Socialno podjetje Kooperativa Konjice, katerega soustanovitelj je bil tudi Slapnik, je za zagon razpršenega hotela na razpisu gospodarskega ministrstva za izbor operacij za zagon socialnih podjetij in mladinskih zadrug dobilo 20.000 evrov. Občina Slovenske Konjice je na razpisu, na katerega so se lahko prijavila le socialna podjetja, dvorec v brezplačni najem za tri leta oddala Kooperativi, ki se je edina prijavila na razpis.
Reševanje Trebnika je tako že leta odvisno od javnega denarja. Ali bo ta uspešen tudi takrat, ko bo projekt končan in ko bo občina začela zaračunavati najemnino, Slapnik pravi, da bo vse pokazal trg: »Zasedenost bi morala biti od 30- do 40-odstotna. Eno je koncept, drugo pa praksa.« Slapnik je prepričan, da je razpršeni hotel že uspešen, ker je dvorec dobil vsebino, socialno podjetje pa morebitni dobiček vedno vrača nazaj in ustvarja delovna mesta. Kooperativa nima nobenega zaposlenega, pričakujejo eno zaposlitev. Slapnik je kljub pomislekov ob takšni pomoči države odločen: »Gospodarska kriza neoliberalnega kapitalizma nas je naučila, da pristopi, ki govorijo, da trg uredi vse in da se mora skupnost, lokalna in državna, umikati, ne držijo. Denar z razpisa in najemnina sta skupaj vredna okoli 50.000 evrov. V primerjavi z milijonskimi nepovratnimi sredstvi, ki so jih dobila turistična podjetja, da so se infrastrukturno razvila, je to minimalno. Učinki pa so maksimalni.«
Takšnih učinkov ni bilo, ko je Kooperativa v Konjicah odprla in tudi zaprla trgovinico z lokalnimi pridelki. Slapnik je dejal, da je bil trg premajhen. Ali bo dovolj velik za razpršeni hotel, pa odgovarja: »V Sloveniji se moramo navaditi na kakšen poslovni neuspeh. Američani pravijo, da smo nepopustljivi do poslovnih neuspehov, tam pa so pogoj, da se kaj naučiš. V primeru hotela se bo pokazalo, ali je trg dovolj velik. Če ne bo šlo, se bo pa tudi marsikdo veliko naučil. Vse prenočitve, davki, delovna mesta pa bodo več kot do zdaj, ko je bilo vse prazno.«
