Tiskane izdaje
Ljubljana – Energoplan, ki je bil lani s 85 milijoni evrov četrti največji gradbinec po prihodkih v Sloveniji, ima težave pri financiranju projektov v Sloveniji, zaradi česar nastajajo zastoji pri gradnji, priznavajo v družbi.
Zaradi manjšega obsega dela in posledično varčevanja so letos v matični družbi odpustili 18 zaposlenih in napovedujejo, da bodo število zaposlenih tudi v prihodnje prilagajali potrebam po delovni sili, ki so na trgu projektnega dela zelo nepredvidljive.
Največji projekti Energoplana so trenutno stanovanjsko naselje Belle vie Tivoli, trgovski center v Stožicah, zgradba kontrole zračnega prometa na Brniku, turistični kompleks Prometey v okolici Moskve in zgradba ministrstva za finance v Skopju.
Družba zamuja pri več projektih. Kot smo poročali pred časom, je za kompleks 195 stanovanj v ljubljanski soseski Belle vie Tivoli izkopana zgolj gradbena jama, dela pa stojijo. V Energoplanu pojasnjujejo, da imajo težave pri financiranju velikih projektov v Sloveniji, ki so bili začeti v drugačnih gospodarskih razmerah, zdaj pa je za dokončanje potrebno vsestransko prilagajanje. »Energoplanovi projekti v tujini imajo trenutno veliko bolj stabilno finančno ozadje, zato gradbena dela potekajo po načrtih,« dodajajo.
Revizorska hiša KPMG je v letnem poročilu opozorila na veliko zadolženost Energoplana. Ta je konec lanskega leta imel za 14,5 milijona evrov dolgoročnih in za 76 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, od tega do bank za 55,9 milijona evrov in do dobaviteljev za 23 milijonov evrov. Revizorji so ocenili, da je za nemoteno poslovanje družbe nujno prestrukturiranje zapadlih kratkoročnih posojil, s katerimi je družba financirala lastne nepremičninske projekte za trg.
V Energoplanu na to odgovarjajo, da družba tovrstna vprašanja rešuje na nivoju posameznega kredita, največjim bankam upnicam pa so že sporočili, da si želijo celovitega reševanje teh težav. »Družba si želi z bankami doseči dogovor o prestrukturiranju dolga na način, ki bo družbi omogočil realizacijo ključnih projektov, ki so osnovni vir za poplačilo kreditov,« dodajajo.
V Energoplanu pripravljajo sanacijo, menda jim pri tem svetuje nekdanji sanator Elana Uroš Korže, zaradi racionalizacije poslovanja pa so že pred časom k matični družbi pripojili tri hčerinska podjetja EP Invest, Energoplan Holding in Nova RE. Zaradi pripojitve se bo letos število zaposlenih v skupini zmanjšalo z 200 na okoli 140, je pred časom napovedal izvršni direktor družbe Simon Jan.
V nevarnosti kakovost storitev in konkurenčnost
Družbe, ki se ukvarjajo s projektiranjem in inženiringom, tako kot denimo Energoplan, opozarjajo na pomanjkanje dela in nizke cene, pravi predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec. Kriza v projektivnih birojih ima po njegovih besedah lahko dolgoročne posledice, saj brez vlaganja v opremo in znanje ni razvoja. S tem pade nivo storitev in konkurenčnost slovenskih družb v tujini.
»Nujno je, da se pripravijo novi projekti. Ni treba, da so megalomanski, ampak da so ekonomsko upravičeni, primerni s trajnostnega razvoja, torej da so primerni za zdravje, varnost in udobje uporabnikov. Potreben je tudi družbeni konsenz, katere investicije potrebujemo,« meni Remec. Pri tem posebej omenja energetsko obnovo stavb, boljši izkoristek evropskih sredstev, javno-zasebno partnerstvo, tuje investicije in internacionalizacijo. Poudarja še pomembnost specializacije projektivnih družb in njihovo združevanje pri posameznih projektih.
