V koaliciji razkol zaradi spornega kandidata za nadzornika SDH

Finančna ministrica naj bi se posvetovala tudi glede politične sprejemljivosti kandidatov za nadzornika SDH, a je očitno preslišala koalicijsko SD.

Objavljeno
02. marec 2017 17.41
hočevar zaslišanje
Suzana Kos, S. H., K. B.
Suzana Kos, S. H., K. B.

Koalicijo je vznemirilo naše razkritje, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pred leti presodila, da Franc Žmavc zaradi prepovedanih borznih poslov ni primeren za člana uprave družbe za upravljanje investicijskih skladov, vlada pa ga zdaj predlaga za nadzornika SDH. V poslanskih skupinah pričakujejo pojasnila kadrovske komisije in finančnega ministrstva, analitiki pa kadrovanje vlade kritizirajo.

Na finančnem ministrstvu skušajo kadrovski fiasko relativizirati s tem, da je odločitev ATVP stara 16 let. Poudarjajo tudi, da se je ministrica glede primernosti kandidatov posvetovala ne le glede njune strokovnosti, pač pa tudi politične sprejemljivosti. Očitno ji pri tem ni prišlo do ušeš mnenje koalicijske SD. Vsaj tako je razumeti vodjo poslanske skupine te stranke Matjaža Hana. »V zvezi z navedbami v časniku Delo, da »kandidat za člana NS SDH zaradi spornih poslov ni smel opravljati funkcije člana uprave družbe za upravljanje« poudarjam, da Franci Žmavc v postopkih odločanja na vladi ni bil deležen podpore Socialnih demokratov. Glede na to in glede na zapis v Delu naše podpore nima niti v nadaljevanju postopka v državnem zboru. Se pa v zvezi s tem sprašujem, kako je bila opravljena presoja o kandidatu na strokovni komisiji, ki jo v skladu z zakonom sestavi minister za finance, ravno z namenom, da se kandidate, še pred odločanjem na vladi, ustrezno oceni. Ob tem še opozarjam, da smo Socialni demokrati sicer pripravili predlog sprememb zakona o SDH, s katerim želimo povečati civilni nadzor, nadzor javnosti, nad delovanjem holdinga,« je poudaril Han.

S finančnega ministrstva pa sporočajo, da ministrica Mateja Vraničar Erman zaupa v strokovnost komisije, ki je pripravila predlog kandidatov za člane nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Izbrani kandidati so zdaj kandidati vlade, in ne ministrstva, so še poudarili v njenem kabinetu. Vlada je tista, ki lahko skladno s poslovnikom državnega zbora predlog kandidatov do sklica parlamentarne seje, na kateri bi poslanci obravnavali predlog, tudi umakne. »Ministrica za finance je predlog dveh kandidatov vladi predložila tudi po posvetovanju glede njihove politične in ne le strokovne sprejemljivosti,« so včeraj poudarili v njenem kabinetu.

Madež nedvomno obstaja

Kot je znano, je finančna ministrica za nova člana nadzornega sveta SDH predlagala Željka Puljića in Franca Žmavca. Oba kandidata imata iz preteklosti nekaj nerazčiščenih zadev, Puljić tako tudi tožbo, ki ga je doletela za delo v upravi Telekoma za časa vlade Janeza Janše, zdaj pa naj bi kot nadzornik SDH nacionalnega telekomunikacijskega operaterja posredno celo nadzoroval.

Žmavc pa je dobil klofuto ATVP, ki je presodila, da ni primeren za člana uprave družbe za upravljanje investicijskih skladov. Razlog - pri nadzoru ene od borzno-posredniških hiš je ATVP odkrila, da se je šel izrecno prepovedane navidezne borzne posle in zato ocenili, da ni primeren za opravljanje funkcije, ki »po svoji vsebini pomeni zakonito, skrbno in vestno upravljanje s tujim premoženjem«.

Odločbo ATVP je podpisal Miha Juhart. »Madež na karieri nedvomno obstaja. Etičnost in osebna integriteta sta pomembni, pred odločanjem o kadrovskih predlogih je treba presoditi 'nenavadnosti' skozi celotno profesionalno pot kandidata. Zaradi navideznih poslov so pred leti nekateri izgubljali tudi licence za borzno trgovanje,« se spominja Juhart, nekdanji predsedujoči strokovnega sveta ATVP. O tem, ali je Žmavc (ne)primeren kandidat za nadzornika SDH, pa se bodo po njegovem mnenju morali izreči drugi. Pristojno parlamentarno delovno telo se bo o kandidatih izreklo predvidoma 16. marca, čez nekaj dni pa naj bi nato o njuni primernosti glasovali poslanci.

Vlada sama kriva za plitev kadrovski bazen

»Kadrovanje v slovenskem državnem kapitalizmu je bilo vedno centralno področje izvajanja oblasti, tako izvoljene, kot tiste skrite v ozadju. V političnih kuloarjih prevladuje ocena, da stanje še nikoli ni bilo tako katastrofalno, kot prav sedaj v mandatu domnevno najbolj etične vlade Mira Cerarja. Prav to zna biti tudi točka zloma koalicije, saj so prsti krivde za tako stanje uperjeni v najožji kabinet premierja, ki naj bi ga povsem ugrabilo kriminalno ozadje, ki znova in znova najde način, da prevlada v slovenskem državnem gospodarstvu,« ocenjuje politični analitik Sebastjan Jeretič. Naivni instant politiki, ki jih ljudstvo čez noč postavi na vrh, po njegovi oceni očitno niso kos zaupani odgovornosti. Vsa odgovornost za ključne kadrovske odločitve leži na premierju Cerarju, je prepričan. Bolj kot je šibka in neizkušena izvoljena vlada, bolj je močno politično podzemlje. Sociolog Frane Adam pa opozarja na problem vse bolj plitvega in omejenega kadrovskega bazena Cerarjeve vlade. »Zanjo je značilna omejena možnost kadrovanja in dejstvo, da ima v ozadju različne prišepetovalce. Zaradi tega lahko pri izboru kadrov pridejo do izraza ljudje z bremeni, ki niso razčiščena, tako s kazensko - pravnega ali pa etičnega vidika,« ocenjuje Adam. Če bi imela Cerarjeva vlada drugačno politiko kadrovanja, plitvost ne bi bila tako izrazita, očitno pa je ta vlada na to dejansko obsojena.

Slabo opravljena presoja

»Poslanci SMC nikoli ne bodo glasovali za oporečne kandidate, če se vse te obtožbe potrdijo,« pravi Simona Kustec Lipicer, SMC. »Če držijo, imamo resno težavo, ki je nismo zakuhali poslanci, ampak odgovorni v tem procesu, saj je bilo njihovo delo izjemno slabo opravljeno. Če ne, pa pričakujem, da bodo tudi mediji prevzeli odgovornost za nemir, ki ga povzročajo s takimi predlogi v javnosti.«

V Desusu želijo dodatna pojasnila. »Slišali smo določene informacije, na podlagi katerih težav s potrditvijo obeh kandidatov ne bi imeli. Če se bo izkazalo drugače, pa bomo temeljito razmislili in tistega, ki ne bo imel razčiščenih zadev, ne bomo podprli. Oba kandidata se bosta verjetno prišla predstavit k nam in šele potem se bomo odločili, ali bomo glasovali zanju ali ne,« pravi Franc Jurša.

»Žmavc v postopkih odločanja na vladi ni bil deležen podpore Socialnih demokratov,« poudarja Matjaž Han. »Ministrica Mateja Vraničar Erman je bila pri izbiri kandidatov za nadzornike SDH tako uspešna, kot je bila vlada pri teranu in Cimosu,« pravijo v SDS. Luka Mesec (ZL) konkretnih kandidatov ne želi komentirati, spomni pa, da je ZL že dvakrat ali trikrat predlagala spremembo sestave nadzornega sveta SDH: »Menimo, da morajo biti vanj vključeni tudi predstavniki delavcev, zaposlenih v državnih podjetjih. Do takrat je za nas ta nadzorni svet nelegitimen. Država bi morala pri korporativnem upravljanju gledati širše, ne zgolj na dobičkonosnost.«

V NSi pravijo, da bi morali biti nadzorniki državnega premoženja ljudje, ki v strokovnih krogih uživajo visoko mero zaupanja in integritete. »Franci Žmavc in Željko Puljić očitno teh kriterijev ne izpolnjujeta, zato ju nikakor ne bi smeli imenovati za nadzornika SDH,« so prepričani. Primer kaže na kadrovanje le po principu politične lojalnosti v skladu z načelom 'važno, da je naš', dodajajo. Tega pa si vlada Mira Cerarja, ki ji je bilo vodenje države zaupano predvsem zaradi obljube, da bo delovala po visokih etičnih merilih, po njihovem ne bi smela dovoliti.