V reševanje trgovskega imperija se je vključila tudi vlada

Mirko Tuš ima še dva meseca časa, da banke prepriča v dogovor o finančnem prestrukturiranju svojega trgovskega imperija.

Objavljeno
30. november 2015 19.50
Vanja Tekavec
Vanja Tekavec

Ljubljana - Z reševanjem trgovskega imperija Mirka Tuša, ki naj bi imel po prodaji Tušmobila do bank še za od 370 do 380 milijonov evrov dolga, se bo ukvarjala tudi vladna medresorska skupina, ki poskuša ugotoviti, ali bi pri reševanju trgovskega holdinga lahko uporabili model potrošniške zadruge, kot ga poznajo pri naših sosedih.

Potem, ko si je celjski podjetnik Mirko Tuš pri bankah izpogajal še tri mesece časa za dogovor o finančnem prestrukturiranju (časa ima do konca januarja), se je zdaj v reševanje njegovega trgovskega imperija kot kaže vključila tudi vlada. Mirko Tuš je namreč preveč vplet v lokalno okolje, je tudi pomemben kupec domače živilskopredelovalne industrije in vse kaže, da vlado skrbijo morebitne posledice za živilskopredelovalno verigo, če bi se zalomilo v pogajanjih na osi banke upnice - Mirko Tuš.

»Želimo narediti resno študijo o modelu potrošniške zadruge v Sloveniji, kot jih poznajo v tujini, predvsem v Italiji in v Španiji. Ta študija je lahko koristna pri Tušu ali pa pri katerem drugem podjetju,« pravi državni sekretar v kabinetu premiera Mira Cerjarja Tadej Slapnik.

Oblikovanje stabilne verige med dobavitelji in potrošniki bi lahko ublažilo tudi posledice morebitnega prenehanja poslovanja podjetja Tuš, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek.

Na vprašanje, kako daleč je projekt in zakaj je skupina Tuš primerna za preoblikovanje v potrošniško zadrugo, na ministrstvu odgovarjajo, da delovna skupina to možnost zaenkrat še preučuje, »taka aktivnost pa je pomembna predvsem zato, ker ima področje prehranske verige izjemne razsežnosti in glede na število vključenih deležnikov dobiva značaj »javnega«,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.

»Za kakršnekoli aktivnosti namreč potrebujemo močne strokovne podlage, ki pa jih še pripravljamo. Ugotoviti moramo namreč potencial vzpostavitve in razvoja potrošniške zadruge v Sloveniji, ki bi bila v koraku z zadrugami v drugih državah,« še dodajajo na ministrstvu, ki je v delovno skupino vključilo tudi predstavnika Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter predstavnika Zadružne zveze Slovenije.

Tuš se vrača k domačim dobaviteljem

Iniciativo, da bi Tuš preoblikovali v zadružno lastniško obliko, podpirajo tudi na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru GZS. To bi vsekakor pomenilo, da Slovenija začenja strukturirati svoje gospodarske interese in ni zgolj nemi opazovalec dogajanj na evropskem parketu, poudarjajo na zbornici.

»Naše združenje pozorno spremlja dogajanje na slovenskem živilskem trgu in skuša sodelovati pri oblikovanju razmer, ki krojijo slovenski trg s hrano. V sedanji situaciji je vsak trgovec še kako pomemben. Seveda tudi Tuš, ki pred leti ni veliko dal na slovensko poreklo, vendar se v zadnjem letu spet vrača nazaj k domačim dobaviteljem. S tem, ko se promovira kot slovenski trgovec koristi tako sebi, kot tudi drugim in na nek način vrača skupnosti del dodane vrednosti, ki jo potrošniki puščajo v njegovih trgovinah. Veseli nas, da tudi trgovinska podjetja dojemajo, kako pomembna je za slovenskega potrošnika hrana slovenskega porekla,« sporoča direktorica zbornice Tatjana Zagorc.

Sodeč po nerevidirani bilanci družbe, ki so jo pridobili na Financah, uradno pa ni javna, je Engrotuš ob koncu lanskega leta dolgoval dobaviteljem skoraj 122 milijonov evrov. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so ob tem izrazili pričakovanje, da bo Tuš ostal plačilno sposoben in da bo v naslednji fazi spoštoval tudi plačilne roke do slovenskih dobaviteljev," med drugim poudarja direktorica zbornice.

Tuš: dogovori z bankami so pri koncu

Kot uvodoma že omenjeno, ima Tuš zdaj še dva meseca časa, da banke prepriča v potrditev dogovora o preventivnem prestrukturiranju. Kot je slišati neuradno, je zdaj na mizi bančnikov predlog o podaljšanju moratorija na vračilo dolgov do leta 2018, podrobnosti pa niso znane.

V Tušu poudarjajo le, da celoten postopek finančnega prestrukturiranja poteka v skladu z utečeno prakso v podobnih primerih.

»Dogovori s finančnimi partnerji so pri koncu, zaradi zaupnosti podatkov, pa jih ne moremo komentirati. Podpisan dogovor bo prinesel dolgoročno finančno vzdržnost in bo končan znotraj zakonsko opredeljenega časovnega okvirja,« so se danes na naša vprašanja odzvali v Tušu.