Tiskane izdaje
Mehanizem omogoča sodelovanje na področju trajnostnega in večnamenskega upravljanja z gozdovi, izmenjavo informacij, dobrih praks in skupnih projektov na področju raziskav v gozdarstvu ter vlogo gozdarstva v celotni gozdarski oziroma lesni verigi in spodbujanje trgovine, strokovnega znanja in tehnologije v gozdarstvu, in sicer od obdelave lesa do zelenih proizvodov in zelene tehnologije.
Platforma koordinacije na področju gozdarstva je prostovoljna, je po podpisu pojasnil Židan. Odbor koordinacije bo vodil slovenski predstavnik, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se bodo še uskladili ali bo odbor na ministrstvu v obliki posebne službe ali urada.
Države podpisnice bodo za sodelovanje v mehanizmu imenovale posebne predstavnike, ki se bodo srečevali enkrat letno. Vsaki dve leti pa bo sledila posebna poslovna konferenca.
Na današnji je sodelovalo preko 60 predstavnikov gospodarskih družb iz različnih držav. Židan in njegov kitajski kolega Zhang Jianlong pa sta prisostovala prvemu podpisu poslovnega sodelovanja med slovenskim podjetjem Lesko in kitajskim podjetjem Natural home.
»Ko bomo čez pet let pogledali nazaj, bomo ugotovili, da je bil današnji dan tako za Slovenijo kot Kitajsko zgodovinski,« je prepričan Židan.
Zhang se strinja, da se je z današnjim srečanjem odprlo polno in bogato sodelovanje. »Želimo se povezovati z Evropo tudi na področju gozdarstva. Sedaj je čas za dejanja. Naše gospodarstvo potrebuje čas, a prave smernice so prvi korak,« je dejal.
Ob tem je poudaril predvsem pomen gozdov kot ključnega pogoja za varovanje narave, šele ko je ta funkcija zagotovljena, je po njegovem mnenju čas za ustvarjanje poslov. »Kitajska vlada od mehanizma pričakuje veliko,« je dodal.
Židan se veseli poslovnega sodelovanja, ki bo obrodilo tudi več možnosti za nova delovna mesta. Njegov kitajski kolega pa je osredotočen v prvi vrsti na slovensko znanje pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. »Slovenija ima na tem področju večstoletno znanje in tradicijo. To ni mehanizem, s katerim bomo sekali naše gozdove. Gozdarstvo je vir energije, življenja,« je dejal.
Slovenija ima po njegovih besedah štirikrat večji prirast gozda kot Kitajska. »To so začetki odpiranja trga na Kitajskem, saj so danes z nami poslovneži, ki se bodo pogovarjali tudi o poslu. Iščejo sodelovanje in možnost investicij,« je še pojasnil Zhang in povabil morebitne investitorje tudi na Kitajsko.
Kitajska ter države Srednje in Vzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Makedonija, Črna gora, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija) bodo igrale vlogo pri spodbujanju trajnostnega in večnamenskega upravljanja gozdov, zaščite mokrišč in divjih živali, razvoja zelenega gospodarstva in ekološke kulture, hkrati pa si bodo s skupnimi močmi prizadevale uresničiti Agendo 2030 za trajnostni razvoj in še zlasti doseči cilj, ki stremi k trajnostnemu upravljanju gozdov.
