Tiskane izdaje
Čeprav se slovenski izvoz v države nekdanje Jugoslavije zmanjšuje, to ne velja za izvoz v Srbijo. Kriza je sicer slovenski izvoz v Srbijo zmanjšala s 754 milijonov evrov leta 2008 na 580 milijonov evrov leto pozneje. Odtlej se izvoz rahlo povečuje, zato je lani znašal 655 milijonov evrov. V prvi polovici letošnjega leta je Slovenija v Srbijo izvozila za 321 milijonov evrov, kar je pet milijonov več kot lani. Slovenija v Srbijo največ izvaža farmacevtske izdelke ter strojne in elektronske naprave in njihove dele. Skupna blagovna menjava med državama je sicer lani znašala milijardo evrov. Sedmi največji izvoznik v Srbijo je Gorenje. Velenjsko podjetje je pomemben vlagatelj v tej državi in je s srbsko vlado podpisalo predpogodbo o skupni naložbi v proizvodne obrate Gorenja v Valjevu, Stari Pazovi in Zaječarju. Srbi bodo do konca januarja 2015 v tri tovarne v dveh letih vložili 15 milijonov evrov in s tem postali manjšinski lastniki v vseh tovarnah Gorenja v Srbiji.
Med temi podjetji je tudi družba Cablex. Ta je v Platičevu pri Rumi dve leti delala kable za belo tehniko v najetih prostorih, prejšnji mesec pa je v tem mestu odprla novo tovarno. Vrednost investicije je bila dva milijona evrov, večino kablov iz Srbije bo Cablex prodal v Rusijo, načrtujejo tudi izvoz v Turčijo in Romunijo. »Glavni razlog, da smo odprli tovarno v Srbiji je, da ima ta država z Rusijo podpisan sporazum o prosti trgovini, zato iz Srbije v Rusijo lahko uvažamo brez carine. Poleg tega na srbski trg, ki je nam relativno blizu, proizvodnjo selijo nekateri naši potencialni kupci, kot je, denimo, Gorenje. Ob tem pa so v Srbiji tudi ugodnejši stroški dela, energentov in vsega drugega,« je razloge, zakaj so se odločili za tovarno v Srbiji, pojasnil direktor Cablexa Boris Debelak.
Srbija in Slovenija od leta 2004 uporabljata meddržavno konvencijo o izogibanju dvojni obdavčitvi. Ta o obdavčitvi dobička podjetij določa: »Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se dobiček podjetja lahko obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.«
Srbija posodablja
Srbska davčna uprava s privlačno nagradno igro spodbuja državljane, naj ji pomagajo z najpreprostejšim orodjem proti sivi ekonomiji – z računi. Na svoji spletni strani so pravkar objavili rezultate septembrskega žrebanja. Prvo nagrado, avtomobil škoda, ki je vreden 10.000 evrov, je plačala država. Za tisoč evrov nagrad je v svojih izdelkih prispevalo Gorenje. »Naslednje žrebanje bo novembra. Potrošniki nam v kuverti pošljejo vsaj 30 računov, na vsakem mora biti znesek vsaj 300 dinarjev, to je okoli 2,7 evra. Septembra smo dobili 22.213 ovojnic z računi,« pravi Ivan Simič, ki je dve leti in pol vodil slovenski Durs.
Na področju davka na dodano vrednost (DDV) sta Srbija in Slovenija 1. oktobra letos uveljavili načelo polne vzajemnosti pri vračilu dajatve po iznosu blaga iz države. »Popolno vzajemnost je mogoče uveljaviti za račune, izdane od vključno 1. oktobra letos. Do tega datuma je bila vzajemnost zagotovljena za vračilo DDV, plačanega pri nabavah blaga in storitvah, namenjenih za najem, ureditev, izdelavo in popravilo razstavnega prostora, za blago, potrebno za ureditev razstavnega prostora, električno energijo, vodo, plin, gretje, hlajenje, telefonske in telekomunikacijske priključke za potrebe razstavnega prostora, parkiranje in storitve namestitve,« pojasnjujejo v slovenski davčni upravi, kjer je mogoče dobiti vsa pojasnila, kako državljani Srbije lahko zahtevajo vračilo davka v Sloveniji.
Kako pa bodo vračilo DDV dosegli slovenski državljani v Srbiji? »Prva izplačila po popolni vzajemnosti bodo mogoča prihodnje leto. Na spletni strani srbske davčne uprave bomo objavili vse potrebne obrazce in navodila. Prizadevamo si, da bodo na voljo že novembra,« pravi Ivan Simič.
