Tiskane izdaje
Počasna rast svetovne trgovine zelo močno vpliva na pomorski promet, ki je v velikih težavah. Najbolj prizadet je trg razsutega tovora, predvsem prevoz premoga in železove rude. Tudi kontejnerski promet ne cveti več tako kot pred leti. Zdaj so v težavah tudi ladjedelnice.
Takšne razmere vplivajo tudi na zniževanje voznin v pomorskem prometu. Tako je Baltic Dry Index, ki se uporablja za določanje voznin za razsute tovore, letos z le 290 indeksnih točk dosegel zgodovinsko dno. Naj spomnimo, da je bil sredi leta 2008 še zelo visoko in je dosegel 11.689 indeksnih točk.
Vse to je septembra privedlo do stečaja sedmega največjega ladijskega kontejnerskega prevoznika, južnokorejske družbe Hanjih Shipping, ki je z malo manj kot sto ladjami največ prevozov opravila za Samsung in LG. Tudi drugim ladjarjem ne cvetijo rožice, kar slabo vpliva tudi na ladjedelnice in celotno industrijo, povezano s pomorskim prometom.
Južna Koreja bo pomagala ladjarjem in ladjedelnicam
Če so ladjedelnice še lani imele veliko dela, so zdaj vesele vsakega večjega naročila. Nekaterim bo pomagala tudi država. Tako bo, na primer, Južna Koreja z javnim naročilom pri domačih ladjedelnicah, ki sodijo med največje na svetu, naročila več kot 250 ladij. Med njimi bodo tudi vojaške ladje, za katere bo vlada do leta 2020 odštela več kot 8,8 milijarde evrov. Napovedali so pomoč tudi ladjarjem v višini 5,2 milijarde evrov.
Ker se ladjedelnicam še do konca desetletja obeta padanje naročil, bo pomoč države več kot dobrodošla. Od omenjene pomoči bodo imele koristi tudi tri največje ladjedelnice na svetu s sedežem v Južni Koreji. Šibak položaj na trgu ladijskih prevozov je prav tako prizadel ladjedelnice Hyundai Heavy Industries, Daewoo Shipbuilding Marine Engineering (DSME) in Samsung Heavy Industries.
Prestrukturiranje in združevanje
V vseh treh so že pripravili programe prestrukturiranja, s katerimi bodo zmanjšali število dokov za gradnjo novih ladij in tudi število zaposlenih. Po dostopnih podatkih nameravajo vse tri ladjedelnice do leta 2018 odpustiti približno 20.000 zaposlenih. Poleg tega bodo z zmanjšanjem števila dokov s sedanjih 31 na 24 zmanjšale svoje zmogljivosti.
Da bi se domača ladijska industrija lahko izkopala iz težav, namerava južnokorejska vlada podjetjem pomagati, da bodo lahko naročila nove ladje, med njimi tovorne ladje in ladje za prevoz zabojnikov. Napoved pomoči prihaja nekaj mesecev po razglasitvi plačilne nesposobnosti nekoč največjega južnokorejskega ladjarja Hanjin Shipping, katerega prihodnost je še vedno negotova.
Povezujejo se tudi
Kako bi se tega lotili v Maersku Lineu še ni znano, saj ima tudi sam velike težave. Tako je v prvem polletju ustvaril le deset milijard dolarjev prihodka, kar je za četrtino manj kot v istem času lani. Še večji udarec je bil pri polletnem dobičku, ki ga letos ni bilo, saj so namesto dobička vknjižili 120 milijonov dolarjev izgube. Lani je Maersk Line v prvi polovici leta imel 1,2 milijarde dolarjev dobička.
Težave pa imajo, kot rečeno, tudi ladjarji drugod po svetu. Trije največji japonski ladjarji so konec oktobra že napovedali združitev svojih poslovnih področij za prevoz zabojnikov. Ko se bodo združili Nippon Yusen KK, Mitsui O. S. K. Lines in Kawasaki Kisen Kaisha, kar naj bi se zgodilo do aprila 2018, bo to šesti največji ladjar za prevoz zabojnikov na svetu z 256 ladjami in letnimi prihodki v višini 17,4 milijarde evrov. Od združitve si obetajo letne prihranke v višini okoli 500 milijonov evrov.
