Tiskane izdaje
Kijev - V Kijevu je v okviru uradnega obiska predsednika republike Danila Türka potekal tudi ukrajinsko-slovenski poslovni forum, ki se ga je udeležilo približno 150 gospodarstvenikov iz obeh držav. Iskali so priložnosti za poglobitev sodelovanja, predvsem na področju kmetijstva, energetike in turizma.
Udeležence foruma sta nagovorila tudi Türk in njegov ukrajinski kolega Viktor Janukovič. Slovenski predsednik je dejal, da je slovenska delegacija v Ukrajino prišla z ambiciozno idejo - bistveno okrepiti obstoječe sodelovanje. Kot ponavadi je izpostavil ugodno geografsko in strateško lego Slovenije, ki bi jo bilo potrebno bolje izkoristiti.
Janukovič je dodal, da si ukrajinske oblasti prizadevajo ustvariti takšne pogoje za poslovanje v Ukrajini, ki bi motivirali investicije in proizvodnjo. »Naša zaveza je, da bomo ustvarili takšne pogoje, da se bodo vsa podjetja, ki delajo v Ukrajini, počutila, kot da delajo doma,« je dejal.
Ukrajina je po besedah direktorja Centra za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleša Cantaruttija pomemben izvozni trg za Slovenijo. »Ukrajina je več kot 40-milijonski trg, ki ga ne more zanemariti nobeno resno podjetje iz Evrope, tudi iz Slovenije,« je za STA povedal Cantarutti.
Priložnosti za poglobitev sodelovanja vidi pri uvozu hrane v Slovenijo in izvozu kmetijske mehanizacije v Ukrajino, učinkovite rabe energije, informacijske tehnologije, energetike in turizma, predvsem zdraviliškega.
V gospodarski delegaciji sodelujejo tudi številna nova podjetja, ki iščejo poslovne niše.
Tudi izvršni direktor Kompasa Dimitrij Piciga meni, da je obstoječe sodelovanje z Ukrajino šele začetek.» Povpraševanje Slovencev po njihovih produktih se povečuje, tu bi izpostavil rečna križarjenja in Jalto. Obratno pa je za njih zanimiv zdraviliški in obalni turizem«.
Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo je vrh dosegla leta 2007, ko je znašala skoraj 269 milijonov evrov, od tega je slovenski izvoz v Ukrajino dosegel dobrih 234 milijonov evrov. Leta 2009 je blagovna menjava beležila precejšen padec, znašala je 175,6 milijona evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa se je že opazno okrepila in dosegla 113,8 milijona evrov.
Glavni izvozni produkti Slovenije so zdravila in bela tehnika, na ukrajinskem trgu pa je tradicionalno že prisotnih več slovenskih podjetij, na primer Gorenje, Lek, Krka, Iskratel in Helios. »Vstopov novih, mladih podjetij na Ukrajinski trg ne beležimo, kar je precej žalostno«, je povedal Cantarutti.
Ukrajina je bila v času Sovjetske zveze ena gospodarsko najmočnejših sovjetskih republik. Kmalu po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je njeno gospodarstvo začelo nazadovati, zato so ukrajinske oblasti v minulih letih pospešile reforme, a je svetovna finančna in gospodarska kriza vendarle pustila svoj pečat. Ukrajinsko gospodarstvo se je leta 2009 skrčilo za več kot 15 odstotkov, Mednarodni denarni sklad pa mu za letos napoveduje 4,7-odstotno rast. V primerjavi z Belorusijo je precej bolj prijazna in odprta država, kljub težavam z korupcijo pa je njeno poslovno okolje bolj transparentno.
Težavo, tako Cantarutti, predstavlja politična nestabilnost, ki je povezana z močno ukrajinsko in rusko strujo. »Mislim, da je to eden ključnih problemov Ukrajine, da ne izplava iz svojih težav. Strategija ni jasna. Nekaj časa se zelo odkrito spogleduje z EU, naslednjič pa govori o strateškem partnerstvu z Rusijo. To je za investitorje zelo dvoumno sporočilo,« je dejal Cantarutti.
