Tiskane izdaje
T-2 je imel lani 0,7 milijona evrov čistega dobička in 15 milijonov evrov dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), za leto 2015 pa je pred uvedbo stečaja načrtoval 3,3 milijona evrov čistega dobička ter okoli 19 milijonov evrov EBITDA, je pojasnil Valjavec.
Kljub spornemu stečajnemu postopku, katerega vpliv se že kaže na poslovanju T-2, naj bi družba letos po novem vseeno imela za 17 milijonov evrov EBITDA in dva milijona evrov čistega dobička.
"Dejansko ne vidimo nobenega razloga, da se tako dobro podjetje poriva v stečaj," je povedal Valjavec, ki je po uvedbi stečaja vodenje družbe moral prepustiti stečajni upraviteljici Danici Čuk.
Družbo Garnol kot največjega lastnika T-2 sicer preseneča, da je sodišče spremenilo sklep okrožnega sodišča, ki je 22. junija zavrnilo predlog Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za začetek stečajnega postopka nad družbo T-2.
"Zdaj pa ga je višje sodišče praktično povozilo in proti pričakovanjem in dosedanji praksi začelo stečajni postopek nad T-2," je pojasnil direktor družbe Garnol Darko Jakofčič.
V Garnolu poudarjajo, da so pridobili tudi mnenja več uglednih pravnih strokovnjakov, iz katerih izhaja, da naj bi višje sodišče z izdajo spornega sklepa v več točkah ravnalo nezakonito in v nasprotju z ustavo.
Garnol je zato na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zoper sklep ljubljanskega višjega sodišča, s katerim je to začelo stečaj nad družbo T-2. Hkrati predlagajo začasno zadržanje njegovega izvrševanja.
Višje sodišče je sicer svoj sklep, s katerim je omogočilo začetek stečaja, sprejelo ob ugotovitvi, da T-2 zamuja z ukrepi finančnega prestrukturiranja, saj se njihovi učinki ne izražajo v takšnih poslovnih rezultatih, kot jih je dolžnik predvidel v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja.
S tem je prisluhnilo argumentom upnikov na čelu z DUTB, ki so predlagali stečaj. DUTB se je sicer v zgodbo o T-2 vključila s prevzemom terjatev NLB do T-2 - največja slovenska banka je leta 2007 dala družbi T-2 kredit v višini okoli 120 milijonov evrov.
Jurij Krč kot prokurist družbe T-2 in ključni mož skupine, ki prek Garnola lastniško obvladuje družbo T-2, se s temi argumenti ne strinja in poudarja, da se držijo načrta finančnega prestrukturiranja, sprejetega v okviru pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Glavna težava naj bi po njegovih pojasnilih skrivala v tem, da se morajo banke in s tem DUTB kot ločitveni upniki v skladu s potrjeno prisilno poravnavo najprej poplačati z uresničitvijo ločitvene pravice, torej s prodajo zastavljenega premoženja T-2, pri čemer pa ni znano, koliko sredstev bodo sploh lahko dobile s prodajo.
V leta 2013 sproženem postopku prodaje premoženja oziroma izvršbe naj bi se namreč po navedbah Krča izkazalo, da imajo zelo slabo zavarovane ločitvene pravice.
"Na prvem sestanku z DUTB smo se dogovorili, kako bomo zadeve uredili, še preden pa smo nato prišli do drugega sestanka, smo že imeli sprožen stečaj. Ne želijo se namreč soočiti z dejstvom, kako imajo v resnici zavarovan svoj kredit," je povedal Krč.
Terjatve družb DUTB, TCK in Banka Celje do T-2 po podatkih, ki so jih danes podali lastniki T-2, znašajo 124,8 milijona evrov. Navadni upniki imajo za 15,3 milijona evrov terjatev, te mora T-2 poplačati v letu 2021.
Garnol je terjatev v vrednosti 17,7 milijona evrov leta 2012 pretvoril v kapital T-2 in je danes 98,-06-odstotni lastnik družbe T-2. S Krčem prav tako povezani podjetji Gratel in Lokainvest sta leta 2011 podali izjavo o podrejenosti terjatev, terjatvi v višini 17,5 milijona oziroma 2,2 milijona evrov pa bosta, takoj ko bo mogoče, pretvorili v kapital.
Sredstva družbe, ki zaposluje okrog 300 ljudi, medtem znašajo 245 milijonov evrov, kapitala pa naj bi glede na načrte letos imeli za skoraj 90 milijonov evrov.
