Tiskane izdaje
Ljubljana - Nadzorniki Teš so obravnavali pripravo že šestega noveliranega investicijskega programa za projekt šestega bloka, ki bo stal 140 milijonov več, kot je bilo predvideno še na začetku leta, skupaj dobre 1,4 milijarde evrov. Zato bo treba zmanjšati stroške.
»Začeli smo z racionalizacijo poslovanja, optimiziranjem stroškov dela, vzdrževanja in proizvodnje. V podjetjih tega ne slišijo radi, saj napoved razumejo kot odpuščanje. Konec dneva bo tudi to na vrsti,« pravi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok. V podpornih službah ima skupina HSE 216 zaposlenih, vsaka od petih družb ima lastno administracijo, kot so, denimo, informacijska podpora, računovodstvo, kadrovska služba, pa tudi službe za naročila. Po oceni bi bilo dovolj 107 ljudi, ki pa bi delovali združeno, oziroma ena kadrovska služba za vse družbe v skupini. Prihranek bi bil tako nekaj višji kot 11 milijonov evrov na leto.
Pri proizvodnji in vzdrževanju bi po ocenah skupina lahko prihranila do 36 milijonov evrov. Pri tem je zanimivo, da bo imela veriga petih hidroelektrarn na spodnji Savi 60 zaposlenih, Dravske elektrarne Maribor pa imajo osem hidroelektrarn in 250 zaposlenih. »Prišli smo v razmere, ko skupina brez varčevanja ne bo preživela,« pravi Košorok. Opozoril je sicer, da to nikakor ne bo lahko, saj pri takih namerah pride do pritiska politike, zlasti poslancev, ki prihajajo iz območja določene družbe. Razdrobljenost na družbe in projekte vidi Košorok tudi kot glavni razlog za težave. »Lahko bi bili zelo močan regionalni igralec, ki bi imel znanje, tehnologijo in denar,« pravi Košorok.
V projektu Teš 6 je zazijala luknja 140 milijonov evrov, kar smo razkrili konec pomladi. Še večja težava so cene elektrike na trgu v letih 2014, 2015 in 2016, ko bo Teš 6 začel obratovati. Cena megavatne ure elektrike bo težko presegla 45 evrov, megavatna ura iz Teš 6 pa bo stala najmanj 65 evrov. »To pomeni, da ne bomo mogli povečevati prihodkov, kar vedo tudi banke in zato ne dajo garancij, ki bi jih potrebovali za povečanje obsega trgovanja z elektriko. Pri tem ne bi pomagal niti prevzem katere od hčerinskih družb elektrodistribucij,« meni Košorok. Najboljša rešitev se mu zato zdi strateški partner, ki bi v skupino vložil 500 ali 600 milijonov evrov in denimo prevzel četrtinsko lastništvo. »Brez tega bomo zaradi finančnih težav capljali na mestu,« pravi Košorok.
Izgubo Teš bo sicer moral pokrivati HSE, ki bo imel letos po oceni 100 milijonov evrov dobička. Prihodnje leto bo zaradi težav ta po napovedih že padel na 32 milijonov evrov. Tudi to banke vedo. Ne računajo pa še dejstva, da bo država zaradi razmer praktično ves dobiček pobrala.
V HSE se medtem sprašujejo, zakaj je treba pripravljati nov investicijski program, saj veliko odločitev lastnikov na njegovi podlagi ni mogočih. V Teš 6 so vložili že več kot milijardo evrov, opremo pa že preizkušajo. Stoji 90 odstotkov projekta, podpisanih pa je 97 odstotkov pogodb.
Poleg zniževanja stroškov sledi tudi prodaja nekaterih družb. Termoelektrarno Trbovlje prodajajo ruskemu kupcu za 10 milijonov evrov. Težava je, da je kar 500.000 kvadratnih metrov zemljišča zemljiškoknjižno neusklajenih. Še nakladalna rampa TET je na zemljišču Rudnika Trbovlje Hrastnik. Naslednja točka preloma bo Premogovnik Velenje, ki zdaj pričakuje že 50 milijonov evrov dokapitalizacije, ne bi pa prodal doma za upokojence in hotela. Cena 2,25 evra na gigadžul premoga je tudi vprašljiva. Združevanje Teš in PV zato ni neverjetno.
