Včeraj proizvajalec za srednje pekarne, jutri za velike

Nova Gorica – Po letu dni prehodnega obdobja z menjavo lastnikov so se v družbi Gostol-Gopan odločili, da želijo sedež pri mizi z največjimi evropskimi proizvajalci pekarske opreme. Za začetek bodo vložili 2,5 milijona evrov za povečanje proizvodnih zmogljivosti v Novi Gorici in predvsem v Bosni in Hercegovini, medtem ko bo nastal še promocijsko-razvojni center. O načrtih in izzivih smo se pogovarjali z direktorjem Gostola Fabriziem Korošcem, ki podjetje vodi od poletja.

Po obdobju desetletne stagnacije, kot pravite, napovedujete premike. Vam tržne razmere to dovoljujejo?

Ko omenjam stagnacijo, nisem nehvaležen za opravljeno delo v preteklosti. Toda politika podjetja je bila konservativna. Rezultat je bil vedno pozitiven, a premajhen za preboje in naložbe. To se je kazalo tudi na zaposlenih. Trg pa danes ponuja priložnosti in če jih ne izkoristimo, nas lahko vrže iz igre.

Je bila stagnacija povezana z gospodarsko krizo, četudi je kruh tista najbolj osnovna dobrina za življenje in ga hočeš nočeš moramo kupovati?

Nedvomno. Vodilni proizvajalci linij, ki imajo okoli 100 milijonov evrov prihodkov, so zašli v krizo, saj so se vse naložbe zamaknile. Zaradi visokih fiksnih stroškov samozadostne proizvodnje pa so jih zelo pogrešali. Tudi Gostol je doslej delal po takem načelu, toda videli smo, kakšne zanke nas lahko čakajo. Tako smo se odločili, da bomo odstopili od tradicionalnega poslovnega modela, ko smo vse izdelovali sami. Zato že iščemo posamezne dobavitelje v regiji in to iskanje bomo še razširili. Določene procese namreč nekateri obvladujejo bolje od nas, mi pa moramo obvladovati celoto.

Kakšna tehnologija nam bo zagotavljala naš vsakdanji kruh?

Vse gre v smeri zamrzovanja pečenega kruha in segrevanja v trgovinah. Kruh bomo zelo verjetno kupovali od velikih distributerjev. Na koncu bo seveda vodilni tisti, ki bo zagotavljal najboljšega. Na to moramo gledati brez predsodkov. Tehnologija zamrzovanja in segrevanja lahko zagotovi izjemno kakovosten kruh. Je pa jasno, da se mora tehnologija še malce spremeniti. Tehnološki proces je drugačen, to pa že spreminja trg, ki bo tako iskal nekoga s celovito rešitvijo. Gostol ima ves potencial, da to priložnost izkoristi. Naša panoga ima v Evropi tri ali štiri velike igralce, ki pa so se znašli v večjih ali manjših težavah, zato puščajo možnost, da se mednje nekdo vrine. Že letos bomo povečali prihodke za tri milijone evrov, dobiček pa bomo praktično podvojili. S tem si bomo zagotovili denar za naložbe, medtem ko zmanjšujemo dolg, ki znaša 800.000 evrov. Tudi lastniki imajo voljo, da bi vlagali v nas, banke prav tako trkajo na vrata. Leta 2020 lahko dosežemo 30 milijonov prihodkov. Če bomo v pravi kondiciji, bomo tudi prevzeli kakšno podjetje in s tem še kakšno znanje.

To vam zdaj daje možnost, da trge razširite iz vzhodne Evrope v Severno in Južno Ameriko.

Tako je. Je pa res, da lahko uberemo bližnjico, saj se je naš lastnik Tecnopool že pred desetimi leti odločil, da bo proizvajalec po vsem svetu. S takšno logiko lastnika bi tudi Gostol precej zmanjšal tveganje za krizna obdobja na nekaterih trgih. Gostol se bo spremenil, a ga ne bo spremenil direktor, temveč zahteve kupcev. Seveda pa moram tudi priznati, da ima podjetje vse potrebno tehnološko znanje za nove izzive. Ničesar namreč nismo odkrili na novo, zgolj potenciale smo sprostili. Mislim, da zdaj zaposleni to razumejo, saj je bilo na začetku nekaj trenj. Poleg tega smo jim za pet odstotkov dvignili plače, izplačali bomo božičnico, dvignili bomo urno postavko za terensko delo in uvedli stimulacijo. Tudi zaposlovali bomo še – iščemo talente, ambiciozne kadre s tehničnim znanjem vseh stopenj.

Boste prve stroje čez lužo poslali že prihodnje leto?

Danes se pogovarjamo, da izvedemo tudi projekte v Saudski Arabiji in Katarju, česar sploh nismo imeli v načrtu za prihodnje leto. Nove linije bomo naslednje leto zelo verjetno postavili v Argentini, leto pozneje pa še v Mehiki. Pogovarjamo se tudi o projektih v Avstraliji, a tukaj še nismo tako blizu realizacije.

Priložnost pa imamo, da se pojavimo v Franciji, kar je izjemno pomembno iz dveh vidikov: ker tam nismo prisotni in ker se tam proizvaja značilni francoski kruh – bageta, ki predstavlja 60 odstotkov vsega kruha na svetu. Linijo smo idejno že zasnovali, a je nismo še izpeljali. S tem bi osvojili pomemben produkt.

O kako zmogljivih proizvodnih strojih govorimo?

Prihodnje leto bomo predstavili stroje, ki nas bodo postavili ob bok največjih proizvajalcev. To pomeni zmogljivost med 10.000 in 12.000 kosov kruha na uro. Prej smo bili tipični proizvajalec za srednje pekarne, jutri bomo za velike. Gledamo proti azijskim trgom, nimamo pa več interesa iskati malih proizvajalcev. Na sejmih smo letos za prepoznavnost vložili več kot 300.000 evrov, skupaj s Tecnopoolom pa več kot milijon.

Omenjate, da bi radi blažili nihanja na trgu. Za kakšna nihanja sploh gre?

Letni prihodki so bili v zadnjih letih dokaj konstantni, nihanja naročil v posameznih obdobjih leta pa zelo velika. Proizvodnjo najbolje obvladaš, če izkoriščaš vsaj 80 odstotkov njene zmogljivosti vse leto. Naš cikel izvedbe strojev lahko traja leto in pol ali več. Seveda je težko vplivati na vlagatelje, vendar sem prepričan, da lahko naročila vsaj malce usmerjamo. To bo pravzaprav še največji izziv Gostola.