Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob sodnih postopkih, povezanih z razrešitvami predsednikov uprav, ki so se v teh dneh končali ali pa se pravkar začenjajo, se znova odpirajo vprašanja, kako spretni so nadzorni sveti pri zamenjavi direktorjev in ali bi bila tukaj potrebna kakšna zakonska sprememba.
Odstavljeni predsedniki ali člani uprav na sodišču praviloma poskušajo doseči ničnost odločitve o odpoklicu ali le odškodnino, nekateri pa oboje. Pravnik dr. Marijan Kocbek ugotavlja, da to ni nič nenavadnega in da po njegovem mnenju razrešeni direktorji premalokrat zahtevajo sodno varstvo. »V nemški praksi se ob odpoklicu sodni spor običajno konča s poravnavo in odškodnino, še preden se začne. To pomeni, da javno ne perejo umazanega perila,« pravi. Pri nas so se v nekaterih družbah poravnali, drugod so odločitev prepustili sodišču. Kobcek ocenjuje, da kljub drugačnemu vtisu na sodišču pade malo nadzorniških odločitev.
Redko nazaj v sedlo
Naša sodišča večinoma, tudi kadar presodijo, da je sklep nadzornikov ničen, ne odločijo, da naj se odstavljeni direktor vrne v upravo družbe. Izjema sta primera Vitoslava Türka, ki se mu je na ta način uspelo začasno vrniti v vodstvo Elesa, in Martina Novšaka, ki se je zaradi nezakonite seje nadzornikov, na kateri so ga razrešili, po sodni poti že po nekaj dneh vrnil na čelo Gen energije. So pa lahko odločitve sodišča o ničnosti razrešitve podlaga za odškodninske tožbe, kot denimo v primerih nekdanjih šefov Luke Koper in Zavarovalnice Triglav Gregorja Veselka in Matjaža Rakovca.
V Luki pojasnjujejo, da je Veselkova odškodninska tožba na delovnem sodišču. Veselko zaradi odpovedi zahteva odškodnino zaradi izgubljenih plač, in sicer 70.000 evrov, brez prispevkov, davkov in obresti. Odškodnino v višini 516.000 evrov bo lahko na delovnem sodišču od Triglava, po nedavni odločitvi višjega sodišča o ničnosti razrešitve, terjal tudi Rakovec, ki je leta 2013 ob odhodu iz družbe že prejel 74.000 evrov odpravnine.
Odpravnina ali odškodnina
Kobcek meni, da odškodnina ne bi smela preseči prihodka, ki bi ga član uprave zaslužil v času do konca mandata. »Če je izplačana odpravnina, potem ne bi smelo biti tožbe,« opozarja. Poudarja, da je vse skupaj stvar pogodbe, ki jo nadzorniki sklenejo s člani uprave.
Omenjeni primeri niso edini. Za danes je na koprskem sodišču razpisana obravnava za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o razrešitvi Gašparja Gašparja Mišiča z mesta predsednika uprave Luke Koper. »Sklep o razrešitvi je nezakonit, ker nadzorni svet ni upošteval določila statuta, da je sklep veljaven, če zanj glasuje večina navzočih na seji. Na tej seji je bilo navzočih devet članov, štirje so glasovali za razrešitev, štirje proti, Rado Antolovič pa se je vzdržal. Prva nadzornica Alenka Žnidaršič Kranjc je dosegla, da je bil njen glas odločilen. A to bi lahko vzdržalo, če bi bilo navzočih osem, ne devet članov.« Mišič dodaja, da so ga razrešili na seji, na kateri so nadzorniki pohvalili poslovanje in mu izglasovali nagrado za dosežke v letu 2013.
Elesove tožbe
Vitoslav Türk je zaradi razrešitve, takrat še vlado, ki je upravljala družbo, tožil dvakrat in na koncu dosegel poravnavo, tako da je še danes v Elesu koordinator direktorja za mednarodno sodelovanje. Milan Jevšenak pa je proti Elesu vložil odškodninsko tožbo zaradi krivdne razrešitve, za katero se je pozneje pokazalo, da je bila brez podlage. »Ob razrešitvi so krivdo iskali v daljnovodu Beričevo–Krško, kjer nepravilnosti pozneje niso ugotovili. Družba se ni hotela poravnati, ko so izgubili na prvi stopnji, so se pritožili na drugo stopnjo, zdaj pa se nikamor ne premakne. Eles je priznal napako, noče pa plačati odškodnine,« je poudaril Jevšenak.
Za tožbo zaradi domnevne nezakonite razrešitve sta se odločila tudi nekdanji direktor Slovenijalesa Mitja Pleterski, ki so ga nadzorniki razrešili zaradi »nesposobnosti za vodenje poslov«, in Mateja Duhovnik, nekdanja predsednica uprave Darsa. Okrožno sodišče je že odločilo, da sklep o razrešitvi ni ničen, kar je potrdilo tudi višje sodišče. A je to hkrati okrožnemu naložilo, naj spet presodi, ali je sklep izpodbojen oziroma neveljaven. Tudi Mateja Perger je svojega delodajalca tožila dvakrat: prvič za dobrih 60.000 evrov zaradi razrešitve s položaja predsednice uprave Palome, drugič pa za 126.000 evrov zaradi krivdnega odpoklica z mesta članice uprave. Oba spora je izgubila.
Odpoklic iz nezaupanja
Po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) je člana uprave mogoče razrešiti, če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico ali iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov. Prav zaradi mnogih sodnih sporov je Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) že pred časom predlagalo spremembo ZGD, po kateri bi lahko nadzorniki razrešili upravo tudi na podlagi nezaupanja, a predlog ni bil sprejet. Generalna sekretarka ZNS Irena Prijović pojasnjuje, da se nadzorniki marsikdaj srečujejo s problemom nezmožnosti discipliniranja uprave. Ob odpoklicu po sedanjih zakonskih razlogih pa da delovnopravno sodišče kar pogosto dosodi odškodnine.
Mešanje dvo- in enotirnosti
Kocbek nad to spremembo ni navdušen: »To je v nasprotju z dvotirnim sistemom. Ti predlogi so pod vtisom enotirnega sistema delniških družb, kjer lahko upravni odbor brez razloga odpokliče izvršne direktorje. V dvotirnem sistemu pa gre za delitev funkcij, saj direktor družbo vodi samostojno in na lastno odgovornost.« Kot pravi, bi bili s takšno rešitvijo edini na svetu. »Nadzorniki ne morejo kar po mili volji zamenjevati direktorjev, njihova vloga je nadziranje poslovanja.« Meni, da imajo nadzorni sveti vse možnosti za odpoklic članov uprav, kadar je to utemeljeno: če so rezultati družbe slabi, potem direktor ni sposoben dosegati teh rezultatov, kar je gotovo vzrok za odpoklic. »Ne more pa se ga kar odpoklicati zaradi izgube zaupanja, to ni poslovni razlog,« sklene Kocbek.
