Vinakoper: gorenjska naveza bi drugače delala refošk

Koper – »Današnji skupščinski sklepi so maščevanje vrha Save proti meni, ker nisem pristal na to, da bi brez razloga in potrebe postavili prokurista. Na to so me večkrat opozorili, jaz pa nimam razlogov za strah,« je včeraj povedal Nevijo Pucer, dolgoletni predsednik uprave Vinakoper.

Na skupščini je večinski lastnik zahteval revizijo in delitev dobička. Oboje povzroča nepotrebne stroške Vinakopru, pravi Nevijo Pucer.

Da je Vinakoper dobra firma, da posluje stabilno in je za Istrabenz dolgoročno pomembna družba, je za Delo pred nekaj meseci povedal Andrej Laznik, predsednik uprave Istrabenza. To je včeraj potrdil tudi Miran Kraševec, direktor Adriafina, ki obvladuje 77,7 odstotka Vinakopra (sam pa je v 50-odstotni lasti Istrabenza in 50-odstotni lasti Luke Koper). Kljub dejstvu, da je to eno od dveh najuspešnejših slovenskih kletarski podjetji, so se v minulih mesecih pojavile anonimke, ki blatijo vodstvo družbe in opozarjajo na domnevne nepravilnosti v družbi.

Dividende kljub drugačnemu dogovoru

Anonimke so se pojavile v času velikih apetitov po lastninjenju koprskega kletarja in v času, ko je vodstvo holdinga Sava hotelo v Vinakopru zaposliti prokurista. Po eni od možnosti naj bi prokurist postal Miran Kraševec, ki se je tedaj odpravljal z mesta predsednika uprave NFD Holdinga. Ker je Nevijo Pucer že tedaj in kasneje še večkrat zavrnil možnost imenovanja prokurista, je Miran Kraševec (od marca letos direktor Adriafina in od julija tudi direktor Marine Portorož) na skupščini predlagal revizijo vseh poslov Vinakoper za pet let nazaj. Na skupščini so izglasovali, da bo revizijo opravila revizijska hiša Deloitte Slovenija, za kar bo koprsko družbo stalo najmanj 44.000 evrov. Poleg tega je Miran Kraševec na skupščini predlagal delitev dividend v znesku 166.000 evrov, čeprav so na začetku leta sprejeli strategijo, da družbeniki Vinakopra dve leti ne bodo jemali dividend, da bi tako pomagali konsolidirati njegovo poslovanje.

Anominka, razlog za revizijo

Vinakoper je v zadnjih petih letih ustvaril za 874.000 evrov nerazporejenega dobička, res pa je v letih 2011 in 2012 posloval z majhno izgubo (v dveh letih skupno 300.000 evrov). »Čez 210.000 izplačanega denarja je lahko za Vinakoper v takem času, ko gre za vprašljivo letino, zelo problematična odločitev in povsem nepotreben strošek,« je dejal Pucer. Miran Kraševec je na naše vprašanje odgovoril, da z vodstvom Vinakoper ni razčiščeval očitkov iz anonimke, ampak se je odločil za revizijo, ker bi mu sicer lahko kdo očital, da ni preveril očitkov o slabem poslovanju. Zanikal je očitek, da niso izglasovali razrešnice za nadzorni svet in upravo: »Potrdili smo poslovno poročilo in sklenili le, da bomo o razrešnici glasovali po pridobljenem posebnem revizijskem poročilu.« Kraševec, ki je glasoval z 78-odstotki glasov, je vztrajal, da je bila odločitev prava, čeprav so bili proti Robert Fakin predstavnik (direktor) KZ Agrarije (20,7 -odstotni lastnik Vinakopra) in predstavniki Luke Koper, ki so za Delo povedali, da so »presenečeni nad potekom in posameznimi izglasovanimi sklepi skupščine, kljub temu pa ne želimo javno komentirati odnosov med družbenikoma v Adriafinu. Politika Luke do naložbe v Vinakoper ostaja nespremenjena: to je za nas strateška naložba v smislu širšega družbenega in trajnostnega vidika.«