Vinski sejem z resnicami o vinu

Ljubljana – Slovenska prestolnica bo do konca tedna znova v znamenju lani oživljene sejemske prireditve, ki ji je pred desetletji prinesla ime »mesto trte in vina«. Uvod v letošnji, 51. po vrsti vinski sejem, bo že današnja poznopopoldansko dogajanje s simboličnim odpiranjem soda briške vinske kleti.

Tako kot lani, ko so ljubljanski sejmarji trdno odločeni, da obnovijo in nadgradijo nekdaj živahno večdnevno jesensko vinogradniško vinarsko dogajanje, namenjeno spoznavanju slovenske vinske tradicije in širjenju kulture pitja vina ob hrani, so tudi za letos podobno sestavili program dogajanja. Začel se bo s ceremonialno povorko ljubljanskih mažoretk in bežigrajske godbe na pihala po stari Ljubljani do pavilijona z vinskim sodom pred Slovensko filharmonijo na Kongresnem trgu. Kot se za težo prireditve in panogo, v kateri se težko sprijaznijo z dejstvom, da Slovenije kljub njenim odličnim vinom, kot potrjujejo priznanja s številnih mednarodnih ocenjevanj, preprosto ni na zemljevidu prepoznavnih vinskih dežel, bo na tem dogajanju prisoten tudi resorni minister Dejan Židan.

Oživljanje nekdaj zelo priljublje prireditve je po letih »sušnega obdobja«, ki so mu poleg spremenjenih razmer precej botrovali tudi muhasti vinarji sami, ko so na njihovo zahtevo spreminjali časovnico sejemske prireditve, precej zahtevno delo. Potem ko je od poprej pomembnega sejma stalo le še mednarodno ocenjevanje, katerega sijaj se je ob siceršnjem razcvetu drugih mednarodnih ocenjevanj prav tako začel izgubljati, so tudi tega lani ob polstoletnem jubileju sejma začeli loščiti z novimi organizacijskimi prijemi.

Degustacije, predavanja, druženje ob vinu ...

Na oktober prestavljen sejem se tako zdaj dogaja v času po trgatvi, ki je ugodnejši za vinogradnike in vinarje. V kratkem predahu do martinovanja in prvih resnejših napovedi kakovosti novega pridelka, je tako tudi čas za veselje ob dobro opravljenem delu v vinogradih in kleteh v preteklih letih. Preverjanje tega so številni slovenski pridelovalci tudi tokrat prepustili mednarodnim ocenjevalcem vin na 57. ocenjevanju, najstarejšem tovrstnem ocenjevanju sploh, ki ga beleži in katerega pokrovitelj je Mednarodni urad za trto in vino (OIV) iz Pariza. Med 358 vzorci vin iz 21 držav (tudi francoska, južnoameriška in novozelandska so bila med njimi) so se na ocenjevanju, ki se je zgodilo že maja na ljubljanskem gradu, slovenska odlično odrezala, tri so se po doseženih ocenah uvrstila v sam svetovni vrh z osvojenim nazivom svetovnega šampiona. Spomnimo, v kategoriji belih suhih vin je slavil chardonnay Bagueri, letnik 2011 Vinske kleti Goriška Brda; med penečimi vini je ta naziv osvojila penina Kappelman, letnik 2006, Vinske kleti Frelih iz Šentruperta na Dolenjskem; med mirnimi naravno sladkimi vini pa modra frankinja, letnik 2010 iz belokranjske Vinske kleti Prus. Vsem tem in tudi drugim nagrajenim vinom na letošnjem ocenjevanju bodo priznanja podelili na jutrišnji večerni slovesnosti v prostorih Gospodarskega razstavišča.

V treh dneh popoldanskega dogajanja na sejmišču bo poskrbljeno tako za vedoželjnost in zabavo širše javnosti kot tudi za strokovno javnost. Prvim bodo na voljo vodene degustacije pri razstavljalcih, in spoznavanje resnice o vinu na poljudno zanimivih predavanjih o kulturi vin, o tem, zakaj je teran samo slovenski, pa o druženju vina s hrano, ki jo bodo pripravljali in predstavljali ugledni kuharski mojstri iz znanih restavracij in gostiln. Drugi bodo imeli priložnost spoznavati sestavljanje vinske karte, kako bolje promovirati in prodajati vina, kakšni so pristopi in načini promoviranja blagovnih znamk ipd.