Tiskane izdaje
Ljubljana − Konkurenčnost podjetij bo v prihodnosti zelo odvisna od nabave. Spremenljivost cen surovin v kombinaciji z vplivom sodobnih finančnih trgov na cene surovin zahteva, da temu področju podjetja namenjajo posebno pozornost, so ugotavljali slovenski nabavniki na svojem letnem srečanju, Nabavnem vrhu 2016.
Rast svetovnega gospodarstva se znižuje. Leto 2016 naj bi po ocenah zaključili s 3,1-odstotno stopnjo rasti, medtem ko je ocena rasti za prihodnje leto 3,4-odstotna. Vsepovsod smo priča dolgoročnim trendom padajočih donosov.
Kdo določa cene surovin - povpraševanje ali špekulacije
»Svetovno gospodarstvo je trenutno kot avtomobil brez voznika, ki je obtičal na prehitevalnem pasu,« dogajanje na svetovnih trgih nazorno povzema predsednik Strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS) Srečko Bukovec in dodaja: »V začetku leta so blagovni in finančni trgi zanihali močno navzdol, povečala se je volatilnost, govorilo se je o zlomu borznih cen in ponovitvi leta 2008.«
Trg surovin je v sodobnem svetu postal zelo prepleten s finančnim. Kdo v resnici določa cene surovin - razmerje med ponudbo in povpraševanjem realnega sektorja ali interesi in špekulacije finančnega sektorja, je bilo eno od osrednjih vprašanj na srečanju.
»Cene surovin globalno gledano še vedno oblikujeta ponudba in povpraševanje na trgu, je pa treba z enim očesom spremljati tudi, kaj se dogaja na finančnem trgu,« je osrednje sporočilo, ki ga je slovenskim nabavnikom podal dr. Mojmirja Mraka, raziskovalca in rednega profesorja za mednarodne finance na ljubljanski Ekonomski fakulteti,.
Optimistično v leto 2017, vendar težko iz povprečja
Direktor Umarja mag. Boštjan Vasle se je posvetil slovenskim gospodarskim napovedim. »V leto 2017 lahko vstopamo optimistično,« je na vprašanje, ali lahko pričakujemo pospešek rasti, odgovoril Vasle. K napovedani 2,9-odstotni gospodarski rasti v letu 2017 bo prispeval stabilen izvoz, ponovna rast predvsem zasebnih investicij in okrepljena zasebna potrošnja.
»Zdaj smo v tej fazi gospodarskega cikla, ki bo hitro lahko začel ustvarjati pritiske na cene,« je še poudaril Vasle. Drugi dejavnik, ki bo prav tako vplival na cene, je povečanje zaposlovanja, ki bo po predvidevanjih vodilo na pritiske po zviševanju plač.
Hkrati je poudaril, da v Sloveniji krize nismo izkoristili za sanacijo žarišč, kar pomeni, da bo Slovenija v primeru naslednje krize zaradi tega lahko znova med najranljivejšimi članicami območja evra. Dodal je, da se je treba kljub dobrim gospodarskim rezultatom zavedati, da je slovenska gospodarska rast prenizka, če se želimo prebiti iz povprečja.
"Krize v Sloveniji nismo izkoristili za to, da bi sanirali tista žarišča, ki so nas v krizo pripeljala. Demografske spremembe ne bodo imele posledice le na trg dela, temveč predvsem na javne finance," je spomnil. Samo za ohranjanje pokojninskega sistema iz proračuna letno namenimo do 1,5 milijarde evrov.
Obnovljivi viri energije vnašajo nemir na trg
Da so bile cene plina, električne energije in jekla letos zelo nihajoče, a so se trendi v drugi polovici leta začeli obračati navzgor, sta se strinjala dr. Dejan Paravan iz družbe GEN-I in Marjana Drolc iz Acronija. »Zdaj je smiselno spremeniti strategijo v dolgoročne nakupe energetskih surovin,« je zbranim nabavnikom priporočil Paravan, ki se je med drugim posvetil tudi energetski transformaciji.
Dejstvo je, pravi Paravan, da energetika čez deset let ne bo enaka kot do zdaj. Kakšno bo dolgoročno razmerje obnovljivih virov v primerjavi s klasičnimi? »Odvisno, kako bomo znali izkoristiti fleksibilnost odjema,« meni Paravan in dodaja, da se bo moralo predvsem omrežje spremeniti tako, da bo lahko obvladovalo obnovljive vire, ki zdaj vanj vnašajo nemir.
Septembrski indeks PMI 60,1 je zelo spodbuden
Na Nabavnem vrhu 2016 so bili predstavljeni tudi izsledki letošnjega merjenja nabavnega indeksa PMI (Purchasing Manager Index), ki meri nakupe surovin in materialov in s tem tudi zdravje gospodarstva. Indeks nabavnih menedžerjev v Sloveniji od leta 2014 meri Združenja nabavnikov Slovenije .
»Septembrski PMI je 60,1, kar pomeni precejšnji optimizem pri slovenskih proizvajalcih. Dvig je nakazal že avgustovski PMI, ki je bil sicer še pod 50. Zdaj se je povečal zaradi septembrske izvedbe naročil. Pozitivno je, da se nova naročila še vedno povečujejo,« je komentirala Marina Lindič, predsednica ZNS.
