Tiskane izdaje
Ljubljana – Pri višini menedžerskih plač ostaja na vrhu prvi mož Krke Jože Colarič s 750.000 evri, na drugo mesto se je s 364.000 evri povzpel Toni Balažič, lani še prvi mož Mercatorja, in na tretjem je pristal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac s 356.000 evri. Četrto in peto mesto sta obdržala Tomaž Berločnik, šef Petrola, s 328.000 evri in Tomaž Benčina, prvi v Cinkarni Celje, s 256.000 evri.
Ena od značilnosti lanskih prejemkov vodilnih v slovenskih podjetjih je, da so, vsaj nekateri, prejeli nižje plače kot leta 2015. To se zdi zanimivo, potem ko je bilo leto 2016 že po prihodkih podjetij boljše od leta prej, celoten neto dobiček se je celo zvišal za rekordnih 70 odstotkov. Skupaj z manjšimi odmerki prejemkov najbolje plačanim v podjetjih so se seveda tako zmanjšali tudi skupni prihodki celotnih uprav.
Borut Bratina z ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru razmišlja: »Nekoliko nižji zneski so lahko tudi vzrok drugačnega razmerja med fiksnim in variabilni delom plače. Namreč, pri izplačilu variabilnega dela se skladno z novimi pravili del tega variabilnega dela plačila zadrži do prenehanja mandata ali za vsaj določen čas.« Prejemki so se znižali tudi Jožetu Colariču in Franju Bobincu, in sicer za okoli 70.000 evrov.
Borut Bratina Foto: Tadej Regent/Delo
»Prejemki so se znižali zaradi nižjega variabilnega dela plače uprave leta 2016. Tega nadzorni svet že od leta 2009 izračunava skladno s pravilnikom. Metodologija upošteva kvantitativna in kvalitativna merila uspešnosti uprave,« so pojasnili v Krki. Tudi v Gorenju so nam odgovorili, da »leta 2016 izplačil nagrade za poslovno uspešnost v letu 2015 ni bilo«.
Rezultati velikih družb so bili lani dobri. V Krki so, denimo za dobre rezultate morali količinsko narediti za več kot desetino več, kar pa se seveda ne preseli neposredno v višjo doseženo vrednost prometa in dobička. Za izjemne dosežke je treba veliko investirati, uvajati nove izdelke, skrbeti za več tisoč zaposlenih. Jožetu Colariču, ki že nekaj let vodi na lestvici najbolje plačanih slovenskih vodilnih menedžerjev, so lastniki na koncu potrdili skoraj 750.000 evrov visoko bruto plačo.
Drugačna je zgodba z Mercatorjem. Balažič je v letnem poročilu zapisal, da neposredne primerjave z letom prej niso najustreznejše. Če je imela skupina Mercator lani skoraj 73 milijonov evrov izgube, je imela leta 2015 dobrih 20 milijonov evrov dobička. Kakorkoli: Balažič, ki je odstopil aprila letos, je lani dosegel 364.000 evrov. Na tretjem mestu med plačnimi »prvoligaši« je Franjo Bobinac. Letos je dosegel 356.000 evrov visoke prejemke, nižje kot lani in to ob dobrih rezultatih, več kot milijardi evrov prihodkov in 8,4 milijona evrov čistega dobička.
Direktorske plače: za ene ustrezne, za druge previsoke
Bratina ocenjuje: »Na splošno lahko ocenimo, da je višina bruto plač direktorjev največjih (domačih) podjetij ustrezna in tudi vrstni red najbolje plačanih direktorjev je skladen z velikostjo in uspešnostjo podjetij, ki jih vodijo.«
Z drugega zornega kota pa Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, meni, da so razlike med delavskimi in plačami predsednikov uprav preprosto prevelike: »To je posledica številnih dejstev. Menedžerske plače so prosto plavajoče. Predvsem številni menedžerji niso plačani na podlagi poslovnih rezultatov. Podatki kažejo, da v številnih delniških družbah variabilni del njihove plače znaša le malo več kot deset odstotkov, skoraj 90 odstotkov plače izplačujejo na podlagi pretežno neekonomskih meril. Dejstvo je, da se povprečna delavska plača pri nas že nekaj let ne spreminja – znaša okoli 1600 evrov bruto. Povrhu kar dve tretjini delavcev prejema plače, ki so pod povprečjem.«
Dušan Semolič Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Za povečavo kliknite na grafiko.
