Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada bo na predlog finančne ministrice Mateja Vraničar Erman za kandidata za nadzornika Slovenskega državnega hodlinga (SDH) poslancem predlagala začasnega nadzornika Igorja Kržana in Andreja Bertonclja, profesorja na fakulteti za management na primorski univerzi.
Kot je povedala ministrica, naj bi državni zbor o predlogu odločal na junijski seji.
Igor Kržan, ki je že začasni član nadzornega sveta SDH, je bil na to mesto imenovan na predlog prvega nadzornika Damjana Beliča aprila prek sodišča, in sicer zato, da bi bil nadzorni svet člansko dovolj popoln za odločanje o prodaji NLB. Sicer pa naj bi bil blizu SMC. Je direktor in solastnik Aluplusa, pred tem je bil predsednik uprave Trima, lani pa se je neuspešno potegoval za šefa ljubljanskega UKC.
Predvolilno trgovanje
Poleg Kržana in Bertonclja so v ožji izbor za nadzorniške kandidate SDH prišli še Janez Vipotnik, samostojni svetovalec, pred tem pa direktor Mahle Letrike in Iskre UK ter direktor velenjskega zdravstvenega doma Janko Šteharnik, ki je v preteklosti vodil Iskraemeco, Cimosov Plant Kikinda, in poslovnež Janez Klobučar.
Poslanci naj bi o Kržanu in Bertonclju odločali na junijski seji, a podpora, kot je slišati, ni povsem gotova. Kot je bilo mogoče izvedeti, je Desus imel v igri tri svoje kandidate, ki pa jih strokovna komisija minstrstva ni uvrstila v najožji izbor. Neuradno je bilo včeraj slišati, da naj bi Desus svojo podporo nadzornikom pogojeval s soglasjem k svojim rešitvam za demografski sklad. Ključno odprto vprašanje je menda upravljavska neodvisnost demografskega sklada od SDH. Vodja poslanske skupine Franc Jurša, je dejal, da s tem ni seznanjen in da Kržana in Bertonclja načeloma podpirajo.
V nadzornem svetu SDH, ki mora biti po zakonu petčlanski, trenutno poleg Beliča in Kržana sedita še Duško Kos in Barbara Smolnikar.
Ministrica o NLB
Vraničar Ermanova je po seji vlade odgovarjala tudi na vprašanja, povezana s prodajo NLB. Poudarila je, da v ponedeljek vladi ni predlagala prevzema poroštva za tožbe prenešenih vlog hrvaških varčevalcev, ampak drugega plačnika, če bi prišlo, do odločitve, da bi morala obveznosti iz omenjenih tožb plačati NLB.
Na vprašanje, zakaj država tokrat ni dala institucionalnega poroštva za te tožbe, kot ob prodaji banke leta 2002, pa je odvrnila, da je takrat šlo za prodajo znanemu strateškemu lastniku, s katerim se je bilo mogoče pogovarjati, zdaj pa se banka ponuja na trgu prek javne prodaje delnic neznanim kupcem.
Ministrica je še dejala, da trenutno z evropsko komisijo ne potekajo pogovori o NLB, če naši državi, polovice te banke ne bo uspelo prodati do konca leta. »Trenutno so razmere za prodajo banke ugodne in težko si predstavljam, da bodo v prihodnje še boljše,« je dodala.
