Tiskane izdaje
Ljubljana - Energetika je eno redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom. To pa ni zmerna dividendna politika.
V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov.
Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.
Dobiček bi porabili drugače
Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.
Zaradi pomanjkanja denarja se je gradnja novih 110-kilovoltnih omrežnih povezav tako rekoč ustavila. Z več denarja bi se Elektro Ljubljana lotil gradnje vrste daljnovodov, v Ljubljani, Trbovljah in Hrastniku bi prešel z deset- na 20-kilovoltno omrežje, lotil pa bi se tudi pametnih omrežij in projektov energijske varčnosti.
Veliki zneski
Geoplin bo delničarjem, med katerimi sta največja država in Petrol, razdelil vseh 14 milijonov evrov dobička. Predsednik uprave (ta bi v rezerve dala štiri milijone evrov) Boštjan Napast pravi, da je to legitimna odločitev lastnikov. Ponovil pa je željo, da bi imeli lastnike z dolgoročno vizijo.
Skupščina Elesa bo sklicana predvidoma avgusta, ne vedo pa še datuma. Stališče vodstva, ki ga bodo predlagali na skupščini, je, da ostane bilančni dobiček nerazporejen, čeprav bi Eles tudi v primeru izplačila dobička lahko izvedel vse predvidene naložbe. Dobiček pred obdavčenjem po stari metodologiji znaša 33,9 milijona evrov. Uradni dobiček je precej manjši, ker mora Eles del prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti (28,7 milijona evrov) razmejiti na rezervacije. Zaradi slabitve naložbe v NKBM pa je dobiček pred obdavčenjem 4,5 milijona evrov nižji. Tako čisti dobiček za leto 2011 znaša le 4,1 milijona evrov.
V Holdingu Slovenske elektrarne predvidevajo, da skupščine pred koncem avgusta ne bo. Njihov čisti dobiček je znašal 46,7 milijona evrov. »Trenutno je v ospredju naložba v TEŠ6, strategija HSE pa je v prihodnosti vedno bolj usmerjena v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Prehod nanje je postopen, a gotov,« pravijo v HSE.
Gen energija ima 9,3 milijona dobička. »Imeli bi ga 19 milijonov, če ne bi bilo slabitev zaradi naložbe v NKBM,« pravi direktor Martin Novšak. Dodal je, da so ta dobiček že vložili v verigo hidroelektrarn na spodnji Savi. V Gen I, ki je v polovični lasti Gen energije in polovični lasti Petrola, so imeli dobrih osem milijonov evrov dobička. »Nismo v neposredni državni lasti. Lastnikoma bomo predvidoma razdelili po milijon evrov dobička. Večino dobička že vseskozi uporabljamo za razvoj, kar je tudi opazno. Na dolgi rok popolnoma ustaviš razvoj podjetja, če dividendna politika ni zmerna,« pa pravi Robert Golob, predsednik uprave Gen I.
