Tiskane izdaje
Ljubljana - Slapnik se je danes med drugim srečal z zaposlenimi v Adrii Airways Tehnika, ki razmišljajo o delavskem odkupu.
V Sloveniji avtor knjige Kapital in past zadolževanja - zadružništvo kot alternativa
Slapnik se je z generalnim sekretarjem Evropskega združenja delavskih zadrug iz področja industrije in storitev Brunom Roelantsom, ki se te dni mudi v Sloveniji, udeležil današnjega posveta o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v Sloveniji. Po koncu posveta v Ljubljani je v izjavi medijem dejal, da si večina iniciativ želi kvalitetnejše strokovne podpore, pri delavskih prevzemih podjetij pa prosijo za pomoč pri pridobivanju poroštev.
Na posvetu sta se Slapnik in Roelants srečala tudi s predstavniki zaposlenih v Adrii Airways Tehnika, ki so ta teden zaključili z zbiranjem sredstev za delavski odkup. Približno 180 zaposlenih se je odločilo, da bo sodelovalo pri delavskem odkupu, zbrali pa so pol milijona sredstev, sedaj pa želijo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi priti do potrebnega poroštva, je pojasnil Slapnik. Pričakovana odkupna cena dosega približno 3,2 milijona evrov.
Zakonodaja še v pripravi
Vlada po njegovih besedah načrtuje pripravo zakona o poroštvih države za delavske odkupe. »Gre za primere, ko se delavci odločijo za odkup in so pripravljeni vložiti lastna sredstva, vendar banke nanje ne gledajo enako kot na ostale akterje na trgu, ki imajo večjo kapitalsko moč,« je pojasnil Slapnik.
Zakon o poroštvih naj bi bil pripravljen poleti in bi ga sprejeli po parlamentarnih počitnicah. Za iniciative, ki so že tako daleč s procesom delavskega odkupa in jih zakon ne bo zajel, želi vlada poiskati pomoč v obliki interventnih poroštev. Poleg tega pa vlada načrtuje tudi spremembe insolvenčne zakonodaje, s katerimi bi imeli delavci v primeru stečaja predkupno pravico, če bi ponudili enak znesek kot najboljši ponudnik.
Roelants, ki je Slovenijo že obiskal pred 15 leti, sicer opaža v državi velike spremembe na področju zadružništva in socialnega podjetništva, čeprav to v javnosti še vedno ni dobro razumljeno. Slovenija ima dolgo zgodovino zadružništva, kar dobro vpliva na sedanji razvoj, k temu pa pripomore tudi majhnost države, ki je v tem primeru lahko tudi prednost.
»V regiji ima prav Slovenija najbolj razvito zadružništvo in socialno podjetništvo,« je ocenil Roelants. Vzroke za to pripisuje tudi temu naklonjenim politikam. Med drugim opaža, da zadružništvo in socialno podjetništvo zanimata vse več mladih.
Več zanimanja zaradi brezposelnosti
Po besedah Karoline Babič iz Centra alternativne avtonomne produkcije (CAAP) se zadružništvo in socialno podjetništvo v zadnjih letih opazno razvijata, k čemur gotovo pripomore tudi visoka stopnja brezposelnosti. V Sloveniji zadruge ustvarijo približno en odstotek vseh prihodkov, medtem ko socialna ekonomija v Evropi ustvarja okrog 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je dodala Babićeva.
