Tiskane izdaje
Ljubljana – Rast izvoza, ki jo nakazujejo podatki statističnega urada (Surs) – slovenski izvoz se je letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za dva odstotka, avgustovski pa je bil na enaki stopnji kot predkriznega leta 2007 –, je prešibka, da bi lahko sklepali na kakršnokoli gospodarsko okrevanje, pravi ekonomist Maks Tajnikar.
Slovenija je avgusta izvozila za 1,5 milijarde evrov blaga, kar je sicer 3,2 odstotka manj kot lani, vendar enako kot v obdobju pred krizo. Kot so pojasnili na Sursu, se izvoz avgusta zaradi kolektivnih dopustov vsako leto nekoliko zmanjša, zato je pomembnejša rast izvoza do avgusta. Ali bi ta, sicer šibka rast, v tem obdobju lahko pomenila začetek spodbudnejših gospodarskih trendov, smo vprašali ekonomista Maksa Tajnikarja. »Izvozna rast mora biti zelo visoka, da lahko izvleče celotno gospodarstvo. Statistika sicer nakazuje dober, a kvantitativno zelo šibak rezultat. V obdobjih pred krizo, ko smo imeli visoko gospodarsko rast, se je naš izvoz povečeval od 12 do 17 odstotkov na leto. Tudi naša najpomembnejša trgovinska partnerica Nemčija nima tako bleščeče napovedi gospodarske rasti, da bi to bistveno vplivalo na sliko v Sloveniji.« Če bi hoteli z izvozom doseči zelo velike preboje, bi po njegovih besedah morali iti na tretje trge, predvsem v države BRIK, ki imajo najhitreje rastoča gospodarstva. »Tega ni mogoče doseči čez noč. Dvomim, da je slovensko gospodarstvo zdaj sposobno večjih prebojev na tem področju.« V zvezi s tem problemom Tajnikar izpostavlja predvsem slabo konkurenčnost. »Zaradi nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva je vprašanje, ali se da z izvozom pri nas sploh kaj zaslužiti. Tudi takšno podjetje, kot je Gorenje, ki ni tehnološko zaostalo, ima v resnici zelo šibke poslovne rezultate. Inflacija v Sloveniji ves čas presega evropsko povprečje, kar nam zmanjšuje konkurenčnost. Tudi če je na tujih trgih konjunktura, imajo naši izvozniki slab donos ali pa delajo celo z izgubo. Tega ni mogoče popraviti drugače kot s povečanjem notranjega povpraševanja.«
Izvozniki zmerno optimistični
Med ključne izvozne panoge poleg avtomobilske industrije spadajo farmacevti, ki jim napovedujejo optimistično prihodnost predvsem zaradi povečanega povpraševanja po generikih. Kot so povedali v Krki, kjer prodaja na tujih trgih znaša 93 odstotkov celotne prodaje (letos se je glede na primerljivo obdobje lani povečala še za sedem odstotkov), se bodo v prihodnje glede izvoza srečevali predvsem s problemom velike konkurence in pritiski na zniževanje cen zdravil.
Manjša izvoznika, kot sta podjetji Gea (proizvodnja olja), kjer je izvoz 15 odstotkov celotne prodaje, in podjetje Pirnar (proizvodnja vrat), kjer so letos v prvih osmih mesecih izvoz povečali na 85 odstotkov prodaje, v prihodnjem letu pričakujeta rast izvoza. Kot so nam povedali v podjetju Gea, je glede na povprečje zadnjih treh let izvoz količinsko približno enak kot prejšnja leta. Pomembne premike so naredili z vstopom na nove, hitro rastoče trge, kot so Kitajska, Malezija, Japonska pa tudi Norveška in Finska.
Na Umarju za drugo polovico leta napovedujejo ponovno krepitev izvozne rasti zaradi okrevanja mednarodne gospodarske aktivnosti. Rast izvoza blaga bo temeljila na rasti izvoza medicinskih in farmacevtskih izdelkov. »Po lanskem padcu pričakujemo letos okrevanje v tradicionalnih trgovinskih partnericah iz EU, kar je skladno s pričakovanji mednarodnih institucij o začetku sicer skromnega okrevanja njihovih gospodarstev v drugi polovici letošnjega leta. Nadaljevala se bo tudi rast izvoza zunaj EU, predvsem v države s področja nekdanje SZ, severne Afrike in Azije. Rast izvoza storitev bo še naprej temeljila na izvozu poslovnih storitev, večinoma posredovanj in drugih storitev, povezanih s trgovino, in na izvozu gradbenih storitev, ki izhaja iz investicijskih del slovenskih gradbenih podjetij v tujini,« so sporočili iz Umarja.
