Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrhovno sodišče je 14. marca potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo predlog za priznanje postopka izredne uprave nad hrvaškim koncernom Agrokor kot tujega postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji, so danes sporočili iz vrhovnega sodišča. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sodbe vesel.
Vrhovno sodišče je v t. i. zadevi lex Agrokor zavrnilo pritožbi koncerna Agrokor kot predlagatelja postopka in Republike Slovenije kot druge nasprotne udeleženke, ter potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Slednje je julija lani sprva priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji, nato pa po pritožbi Sberbank novembra lani odločilo, da postopek izredne uprave nad družbo Agrokor nima značilnosti tujega postopka zaradi insolventnosti in da ne gre za postopek, ki bi se vodil za račun vseh upnikov dolžnika.
Poleg tega je zaključilo, da bi bilo priznanje postopka izredne uprave po hrvaškem zakonu o postopku izredne uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Hrvaško (t. i. lex Agrokor) v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče je pritrdilo prvostopenjskemu, da ob priznanju tujega postopka izredne uprave zaradi materialne konsolidacije (tj. obravnavanja premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene premoženjske mase) ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, ki je eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov v Sloveniji.
Po razlagi Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče priznati le tak tuji postopek oziroma odločbo, ki bi ustrezala temeljnim pravnim načelom insolvenčnih postopkov po slovenski zakonodaji. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, pa bi bil prizadet javni interes Slovenije.
Postopek izredne uprave, kot ga predlaga Agrokor, bi bil po mnenju vrhovnih sodnikov v interesu države, ne pa zaščite upnikov, aj jim ne bi zagotovil enake obravnave in enakega poplačila.
Vrhovno sodišče se sicer ni spuščalo v presojo skladnosti zakona, na katerem temelji priznavanje tujega postopka izredne uprave, z javnim redom Hrvaške. Je pa pri tem pokazala na evropski javni red, katerega članici sta tako Slovenija kot Hrvaška, »vendar pa je stvar vsake od njiju, da na svojem območju določi vrste insolvenčnih postopkov ter pogoje za njihov začetek, vodenje in zaključek, ki so potem lahko predmet priznanja v drugih državah, kakor tudi, da določi interese, za katere učinkujejo pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih varuje«.
Slovenija se je odločila za varovanje interesov upnikov, in sledila vrednotam evropskega insolvenčnega prava.
V Mercatorju brez komentarja, minister vesel
V Mercatorju postopkov v zvezi z lastništvom ne komentirajo, Počivalšek pa je odločitve vrhovnega sodišča vesel. »Za Mercator to ne pomeni nič, pomeni pa za nadaljnje korake, ki se bodo odvijali,« je pojasnil novinarjem ob robu seje DZ. Pričakuje najmanj to, da bo imela Sberbank kot največja Agrokorjeva upnica boljši pogajalski položaj do te hrvaške družbe.
Sberbank se je na prvo odločitev okrožnega sodišča iz julija lani pritožila, ker bi ji priznanje postopka v Sloveniji onemogočilo, da poplačilo terjatev do Agrkorja lahko doseže (tudi) prek Agrokorjevega premoženja v Sloveniji, med katerim je nekaj manj kot 70-odstotni delež Mercatorja.
Sberbank je lani sicer vstopila v lastništvo Mercatorja, potem ko je zaplenila 18,53 odstotni delež, ki je bil neposredno v lasti nekdanjega prvega moža in lastnika Agrokorja Ivice Todorića.
Hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 pa je 8. marca ob sklicevanju na vire iz izredne uprave poročalo, da sta izredna uprava Agrokorja in Sberbank pred sklenitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij. Po tem naj bi Sberbank opustila vse tožbi proti Agrokorju v Sloveniji, Srbiji in BiH.
