Vse več prijav pravic intelektualne lastnine

Ljubljana – Prijav in registracij pravic intelektualne lastnine je v svetu kljub krizi čedalje več. Po stopnji rasti prednjačijo Kitajska, ZDA in nekatere rastoče ekonomije. V Evropi je absolutno število še vedno dokaj visoko, rast nekoliko nižja. Prve so Francija, Nemčija in Velika Britanija.

Leta 2010 je bilo v svetu vloženih skoraj dva milijona patentnih prijav, kar je največ doslej, 3,7 milijona znamk in 640.000 modelov. V Sloveniji so ta razmerja veliko bolj v prid znamkam, razlaga Irena Hreljac, podsekretarke v sektorju za promocijo, svetovanje in razvoj na Uradu za intelektualno lastnino (UIL).

Glede na poročilo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za leto 2010 je prijav patentov in blagovnih znamk na svetovni ravni 7,2 oziroma 11,8 odstotka več, kar je več, kot je rasel BDP (5,1 odstotka). Podobno je tudi v Evropi, kjer rast prijav zaščite intelektualne lastnine v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji presega rast BDP teh treh največjih evropskih gospodarstev. Omenjena rast prijav, ki je najvišja v hitrorastočih gospodarstvih, nakazuje, da podjetja po svetu nadaljujejo inovativnost, ki pomaga ustvarjati nova delovna mesta in omogoča gospodarski razvoj.

Upadle prijave znamk

V Sloveniji se povečuje število prijav patentov (leta 2011 za tri odstotke glede na leto 2010) in modelov (za deset odstotkov), medtem ko so prijave znamk lani upadle. To velja tako za slovenske prijave kot za prijave slovenskih prijaviteljev za znamke skupnosti EU. »Iz tega lahko sklepamo, da je – vprašanje, iz kakšnih razlogov – manj novih produktov, manj novih znamk. Morda je to povezano z razvojnimi cikli ali je tako zaradi krize. Zanimivo bo videti, kakšno je letošnje stanje,« pravi Irena Hreljac.

Podobno je tudi v nekaterih drugih vzhodoevropskih državah. Poročilo WIPO za leto 2010 navaja, da se je v Estoniji, Gruziji in Litvi število prijav zaščite znamk zmanjšalo.

V vrhu vseh prijav patentov na evropski patentni urad (EPU) so panoge v povezavi z IT in telekomunikacijami, panoga medicinskih tehnologij in farmacevtske tehnologije. Pri nas daleč največ patentov na evropski urad prijavi farmacevtska industrija, nekaj pa tudi elektroindustrija in strojništvo. Irena Hreljac pri tem opozarja, da se na EPU prijavi veliko patentov, podeli pa se jih manj kot polovica, ker vsi ne zadostijo pogojem patentabilnosti. Od prijave do podelitve patenta potečejo v povprečju štiri leta.

Počasi za Evropo

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pred kratkim objavila analizo slovenskega inovativnega okolja. Podatki kažejo, da se je število slovenskih prijav na Evropski patentni urad od leta 2001 do 2010 povečalo za štirikrat. »Vzrok je tudi to, da smo polnopravni člani evropske patentne konvencije šele od leta 2002,« razlaga Hreljacova. Po absolutnem številu prijav na milijon prebivalcev pa smo šele na polovici povprečja EU. »Torej še vedno smo na pol poti, ampak zelo hitro dohitevamo povprečje EU,« komentira Hreljacova.

Druga zgodba so podeljeni evropski patenti. Razlika med prijavljenimi in podeljenimi patenti je pri nas še vedno veliko večje, kot je povprečje EU. Število podeljenih evropskih patentov slovenskih prijaviteljev se je v desetih letih povečalo samo za dvakrat in doseglo tretjino povprečja EU. Kot razlaga Hreljacova, k temu lahko prispeva kakovost prijav ali pa pogoji razpisov za nepovratna sredstva, ki praviloma nagrajujejo patentne prijave, ne pa podeljenih patentov ali tržnih rezultatov.

Patent je šele začetek

S patentno prijavo se zgodba ne konča, ampak šele začne, opozarja Irena Hreljac. S podeljenim patentom podjetja lahko uveljavljajo pravice iz patenta in konkurentom preprečijo, da bi njihov izum gospodarsko izkoriščali. Vodja sektorja za promocijo, svetovanje in razvoj na UIL Boštjan Figueroa pravi, da je za optimalno izkoriščanje vseh možnosti, ki jih sistem pravic intelektualne lastnine podjetjem ali raziskovalnim ustanovam ponuja, potreben celostni pristop k področju intelektualne lastnine. Večina podjetij se pomena zaščite intelektualne lastnine ne zaveda dovolj in ne pozna vseh možnosti, ki jih sistem pravic intelektualne lastnine omogoča. Zato imajo v uradu že pripravljene programe izobraževanj, ki so namenjeni podjetjem, raziskovalnim organizacijam, predvsem javnim, posameznim izumiteljem, inovatorjem in podpornemu okolju.