Vznikajo slovenske platforme množičnega financiranja

Po Andrifundu sta pred kratkim zaživeli še platformi Conda in Chariyo, ki sta namenjeni predvsem slovenskim projektom.

Objavljeno
28. april 2016 19.05
Maja Grgič
Maja Grgič

Najbolj znana platforma množičnega financiranja je nedvomno Kickstarter, a tej in drugim takim platformam se zdaj pridružujejo tudi slovenske. Po Andrifundu sta zaživeli še platformi Conda in Chariyo, ki med sabo ne tekmujejo, saj ima vsaka svoj model delovanja.

Pri Andrifundu gre za klasični način množičnega financiranja, v katerem posamezniki lahko finančno podprejo določen ustvarjalni projekt, v zameno pa prejmejo nagrado, ki je ponavadi odvisna od višine vplačila. Platforma množičnega Chariyo, ki je nastala v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, omogoča financiranje dobrodelnih projektov, podporniki pa v zameno dobijo zahvalo. Trenutno zbirajo sredstva za sedem projektov.

Mini poslovno angelstvo

Platforma Conda je nastala po vzoru platform, ki že delujejo v Avstriji, Nemčiji in Švici, od marca pa še na Slovaškem in v Liechtensteinu. Tudi pri tem gre za model množičnega financiranja, le da se imenuje množično investiranje. Zakaj? Platforma ponuja nekakšno mini poslovno angelstvo.

Vlagatelji v izbrani projekt lahko vložijo od 100 do 5000 evrov, od katerih v podrejenem posojilu prejema 4,5-odstotne letne obresti. Hkrati postane vlagatelj virtualni lastnik podjetja brez upravljavskih pravic, po koncu petletnega pogodbenega razmerja pa prejme vračilo naložbe in bonus od rasti podjetja.

In zakaj je v dobi interneta sploh treba imeti platforme za slovenske projekte? Zato da se ne utopijo v množici drugih projektov? Rok Starič iz Conde pravi, da je to en razlog. V primeru Conde pa je po njegovih besedah pomembna tudi lokalna ekipa, ki presoja projekte: »Pri nas je sito, katere projekte sprejmemo na platformo, zelo strogo. Preverja se, kakšno je podjetje in ekipa, ali ima možnosti za rast ... Naredimo vse, da vlagateljem ponudimo najboljše možnosti.« Poleg tega imajo večkrat na leto tudi javne dogodke, na katerih projektom omogočijo, da se predstavijo vlagateljem.

Vlagajo od 1000 do 1500 evrov

In kakšne so izkušnje držav, kjer je že takšna platforma. Starič pravi, da po sedanjih izkušnjah povprečna naložba znaša od 1000 do 1500 evrov. »Podjetje si zastavi maksimalni znesek, ki ga lahko zbere, medtem ko na drugih platformah lahko zbere tudi več,« pojasnjuje Starič.

 


Za točilnik piva tudi v čakalno vrsto

Obstajajo tudi primeri, kjer je investicijsko povpraševanje vlagateljev daleč preseglo ciljni znesek in so zdaj celo v čakalni vrsti za naložbo. Tak primer je tudi čakalna vrsta za vlagatelje v avstrijskem projektu Beerjet, ki jim je s širitvijo produkta na tuje trge uspelo zbrati kar 600.000 evrov. Gre za napravo, ki v šestih sekundah napolni šest kozarcev piva.

S Condo sodeluje tudi Center inovativnega podjetništva NLB. Svetovalec NLB Darko Jurić pravi, da želijo podjetnikom ponuditi dodano vrednost, ki ni klasična bančna, in nujno financiranje. »Mi smo prvo sito, ki presodi, ali je podjetnik primeren za klasično bančno posojilo ali za kakšen alternativni način financiranja,« pojasnjuje. Opažajo namreč, da vse več strank sprašuje po alternativnih načinih financiranja.

Najprej množična platforma, nato banka

Pa je množično financiranje lahko nadomestek za dosedanje načine financiranja mladih podjetij, kot so posojila, skladi tveganega kapitala in poslovni angeli? Tako Jurić kot Starič ugotavljata da ne, saj gre pri množičnem financiranju bolj za testiranje trga. »Ko te enkrat potrdi neka platforma množične kampanje, veliko lažje dobiš tudi katerega drugega vlagatelja,« ugotavlja Starič.

Ali torej potem tudi na banki lažje dobiš kredit? »Lahko, ni pa nujno. To je tudi za banko neka mehka informacija, samo uspeh na Kikstarterju pa ni dovolj, da bi na banki dobil kredit,« odgovarja Jurić. Merila za pridobitev posojila so še vedno enaka: »Za banko moraš imeti denarni tok in zavarovanje, česar start-upi praviloma nimajo.« Tudi zato v njihovem centru sodelujejo s skladi tveganega kapitala.

Prva slovenska projekta, ki se bosta preizkusila na platformi Conda, sta energijska čokolada Sweet speed in Borza terjatev.

Krepitev čokoladne znamke

Direktor in soustanovitelj družbe Softible, ki izdeluje omenjene čokolade, Primož Cokan pravi, da je razlogov, da so se odločili za Condo več, med drugim zaradi novega načina ustvarjanja blagovne znamke z množično podporo in možnosti stika z nemškim, avstrijskim, švicarskim, liechtensteinskim in slovaškim trgom.

»Imamo tako specifičen produkt, da smo ocenili, da bi se na Kickstarterju ali na Indiegogu slabše odrezali. Tukaj pa poskušamo z osebnimi predstavitvami navdušiti nabor Condinih vlagateljev,« pojasnjuje Cokan. V prvem koraku želijo zbrati 110.000 evrov, nato še 250.000 evrov.

In kako so se financirali do zdaj? »Mi smo se financirali z lastnimi sredstvi. Zdaj pa iščemo prvo podporo širše množice, da bi nam uspelo kot blagovna znamka,« pravi Cokan.

Platforma Conda po mnenju Borze terjatev odlično dopolnjuje vire financiranja za mlada podjetja v Sloveniji, ki še niso zrela za klasične bančne vire. Sami so se zanjo odločili, ker so poslovno v takšnem položaju, saj so njihovo storitev lansirali šele konec lanskega leta.

Za trženje in promocijo borze terjatev

S kampanjo na platformi Conda želijo zbrati do 150.000 evrov sredstev, ki jih bodo namenili za dodatno podporo trženju in promociji storitev. Od novembra 2015 se je na Borzi terjatev registriralo že več kot 170 podjetij, na njihovem borznem trgu pa je bilo prodanih že za več kot tri milijone evrov terjatev.

V razvoj Borze terjatev so do zdaj vložili skupaj 165.000 evrov, sredstva pa so kot kapitalske vložke prispevali ustanovitelji in poslovna angela Janez Klobčar ter Peter Ribarič. »Naša izkušnja z investicijo poslovnih angelov je zelo pozitivna. Vse se tudi ne skriva samo v denarju. Poslovni angeli lahko podjetju precej pomagajo tudi s svojimi izkušnjami in poslovno mrežo,« ugotavljajo v Borzi terjatev.