Tiskane izdaje
Mala in srednje velika podjetja (MSP) pri digitalizaciji nujno potrebujejo pomoč in spodbude, saj sama, posebej mikro podjetja in samozaposleni, težko sledijo razvoju, je ugotavljal direktor GZS Samo Hribar Milič.
Izvršni direktor GZS Goran Novković je poudaril, da je ključno vprašanje, koliko vlade res slišijo malo gospodarstvo. Finančna podpora se izboljšuje, pravna država se kljub vsemu krepi (davčne blagajne prinašajo določen red, tako da ni več možnosti za veriženje podjetij), žal pa se delo na črno premalo preganja in tudi dajatve se ne znižujejo.
Vlada še vedno ni pripravila akcijskega načrta za izobraževanje za malo gospodarstvo, je pa zakon o vajeništvu korak naprej. Vladi je očital počasnost pri t. i. testu MSP - ko morajo vsa ministrstva pri vseh svojih ukrepih poročati, kaj prinašajo za malo gospodarstvo. Pri izvršbah, podpori pri pridobivanju evropskih sredstev in prodoru na tuje trge pa vlada po Novkovićevih besedah malega gospodarstva še ne sliši. Ključni problem je predolg reakcijski čas vlade na predloge malega gospodarstva, kjer si kruh služi 390.000 ljudi, skupaj z družinskimi člani pa gre za tretjino populacije države.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je pojasnil, da na ministrstvu ničesar ne delajo na pamet, iščejo finančne, kadrovske, tehnološke in tudi digitalne vrzeli. Predvsem pa Slovenija po njegovih besedah velike strategije ne potrebuje, mora pa biti prilagodljiva in hitra. Za Slovenijo je ključna močna in trdna Evropska unija, saj je gospodarstvo močno odvisno od zunanjega okolja.
Na gospodarskem ministrstvu želijo tako izboljšati poslovno okolje, odpraviti administrativne ovire, še izboljšati dostop do virov financiranja; ključna elementa gospodarske politike so raziskave, razvoj in inovacije ter internacionalizacija. Cantarutti je priznal, da je s testi MSP še nekaj težav, navedel, da bodo rešitve, ki so jih pri umeščanju v prostor uporabili pri Yaskawi in Magni, uporabne in dobrodošle tudi za slovenske naložbenike. Konec meseca bodo prvič predstavili spremenjen zakon o naložbah, po katerem bo sofinanciranje možno tudi pri slovenskih, ne le tujih naložbenikih.
Seveda pa je pri nižanju stroškov dela razumeti tudi finančno ministrstvo, ki stremi k uravnoteženju financ, pri prožnosti delovnopravne zakonodaje pa za področje pristojno ministrstvo, medtem ko je gospodarsko ministrstvo po Cantaruttijevih besedah povsem na strani gospodarstva. Finančnih virov je zdaj pravzaprav dovolj; tudi za malo gospodarstvo bo za njegovo internacionalizacijo na voljo več kot 70 milijonov evrov.
V GZS so oblikovali 12 predlogov za hitrejšo digitalizacijo malega gospodarstva in jih strnili v tri področja. Udeleženci vrha so v vsakem z glasovanjem izbrali tudi najpomembnejši predlog. Za lažje in preglednejše poslovanje malega gospodarstva z državo so najpomembnejši digitalni obrazci, zahtevki in aplikacije, med ukrepi za hitrejši razvoj je »zmagalo« izobraževanje za digitalizacijo, pri poslovni podpori pa več digitalnih kompetenc.
Ob zaključku je direktor Postojnske jame Marjan Batagelj opozoril, da je bil vrh namenjen temu, »da bomo modni, podjetja pa se srečujejo z drugimi problemi«, ter opozoril na človeški faktor. Večina dejavnosti v malem gospodarstvu je pač analognih. »Brez digitalizacije ne bo razvoja,« se je zavedal predsednik OZS Branko Meh, a se tudi strinjal, da so roke delavcev še vedno potrebne. In da so tudi uporabniki storitev ljudje. Sindikate je še opozoril, da bodo morali razumeti, da delo zagotavljajo delodajalci in da ti potrebujejo dobre delavce, ne pa slabih.
Iz razprave velja zapisati opozorila, da so podjetniki pri digitalizaciji prevečkrat prepuščeni sami sebi, uporaba aplikacij pa je vedno bolj zapletena; javni servisi so včasih tako zapleteni, da jih niti informatiki ne razumejo.
V razpravi o digitalni promociji in trženju butičnega turizma je Aleksander Mladovan opozoril, da je slovenski turizem sezonski, obdavčitev pa letna in da slovenska zakonodaja ne pozna unikatnosti. Vprašal je, zakaj sobodajalec ne more preprosto oddati tudi sosedove sobe, ampak mora za to ustanoviti agencijo.
Pametni inšpektor, ko vsak podjetnik lahko sam preveri, kaj bi utegnilo biti ob inšpekcijskem pregledu narobe, bi bila dobra rešitev.
Na 17. mestu po indeksu digitalnega gospodarstva
Slovenija je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2017 (DESI) napredovala na 17. mesto in spada v skupino srednje uspešnih držav, kaže nedavno objavljeno poročilo o digitalnem napredku Evrope. Slovenija je dosegla znaten napredek pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetjih, s čimer se je umestila nad povprečje EU. Izboljšali so se digitalna znanja in spretnosti, Slovenci pa se ukvarjajo z različnimi spletnimi dejavnostmi. Na področju povezljivosti država ostaja pod povprečjem EU, kar je posledica počasnega prehoda na uporabo hitre in mobilne širokopasovne povezave. Javne e-storitve se zaradi prizadevanj za odprtost podatkov izboljšujejo, vendar jih uporablja le 22 odstotkov državljanov z dostopom do spleta. Slovenija se na tem področju uvršča na 22. mesto med državami članicami.
