Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanske skupine večinoma podpirajo predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zaostril pogoje za ustanovitev družbe in otežil veriženje podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks. Nekatere poslanske skupine podporo pogojujejo s sprejemom dopolnil.
Novela v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, s čimer se bo med drugim poenotilo pravila računovodenja in zagotovilo primerljive podatke iz letnih poročil, je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Novela tudi zaostruje pogoje za ustanovitev družbe. Po novem bo moral lastnik podjetja, ki želi ustanoviti novo podjetje, predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj, ne le za en mesec, kot velja sedaj.
Podjetja ne bodo mogli ustanoviti oz. v njem postati družbeniki tisti, ki bodo v treh letih dvakrat dobili globo inšpektorata za delo ali finančne uprave v zvezi s plačilom za delo oziroma zaposlovanjem na črno. Ta prepoved bo po trenutnem predlogu veljala leto dni.
Petletna prepoved ustanavljanja novih podjetij bo veljala za tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi gospodarskih prekrškov. Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji.
Veriženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in države naj bi preprečili tako, da bo lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo oz. pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo.
V pravo smer?
Poslanske skupine so menile, da gre predlog v pravo smer in da je treba najti ravnotežje med poseganjem v svobodno gospodarsko pobudo in omejevanjem nepoštenih praks. Imajo pa nekatere dodatne predloge, med drugim glede obdobja omejitve ustanavljanja podjetij, ki naj se z enega podaljša na tri leta, in višine glob, ki da so za najmanjše subjekte še nesorazmerno visoke.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je izpostavila, da je to eden pomembnejših zakonov za gospodarstvo, zato je treba biti pri spremembah pazljiv, da se ne poseže v svobodno gospodarsko pobudo, da pa se hkrati onemogoči delovanje nepoštenim. V NSi menijo, da je predlog dobrodošel in da bo nov korak k omejevanju nepoštenih praks. Kot je dejal Matej Tonin (NSi), pa predlagajo, da je obdobje, ko družbe ne bi smeli ustanoviti tisti s pravnomočno globo inšpektorata ali Fursa glede plačil za delo, tri leta, in ne eno.
V DeSUS menijo, da novela ne bo prinesla preobsežne regulacije. »Dovolj je bilo nepoštenih poslovnih praks,« je dejal Tomaž Gantar (DeSUS) in dodal, da je treba te težave odpraviti, saj v neenak položaj postavlja vse, ki delajo v skladu z zakonom.
Jan Škoberne (SD) je dejal, da je prav, da se uvajajo mehanizmi zaščite upnikov, zaposlenih in da se preprečujejo nepoštene prakse. Med pomembnimi rešitvami so omejitev ustanavljanja za neplačnike prispevkov in plač, prepoved veriženja podjetij, tudi prenova kazenskih določb.
Andreja Potočnik (SMC) je dejala, da je novela signal, da z zajezitvijo nepoštenih poslovnih praks mislijo resno. Zavzemajo se za ravnotežje med svobodno gospodarsko pobudo in omejitvami. Namen ni kaznovanje ljudi, ki vstopajo v podjetniški prostor, ampak ustvarjanje poštenega gospodarskega okolja, je poudarila.
Franc Trček (ZL) je dejal, da so naklonjeni spremembam, ki bi onemogočile zlorabljanje delavcev, da pa ta novela ni zadostna in ne bo preprečila obvodnega financiranja, slamnatega lastništva in drugih praks, ki škodujejo delavcem in tudi državi. Tudi v ZL bodo zakon podprli, če bo sprejeto omenjeno podaljšanje prepovedi ustanavljanja za tiste z globo zaradi kršitev, povezanih z delom, z enega na tri leta.
