Tiskane izdaje
Zagorje - Nekdanja zasavska razvojna agencija Regionalni center za razvoj (RCR) se je v bitki za 1,53 milijona evrov, ki so jih za izvajanje garancijske sheme prejeli od Slovenskega regionalnega razvojnega sklada v Ribnici (SRRS), oprijela zadnje pravne bilke. V skladu s pravnomočno sodbo višjega sodišča je RCR denar sicer vrnil, zatem pa sprožil revizijo postopka.
Rezultati revizije še niso znani. Kot je za Delo izjavil direktor RCR Sergej Garantini, postopek še ni končan; dokler ne bo pravnomočen, pa ga tudi noče komentirati. Prav tako ni želel razkriti, iz katerih virov je družba denar vrnila. Iz poročila za 2016 je razbrati, da naj bi v te namene uporabili sredstva vezanih depozitov.
Sergej Garantini
Da se je zagorski RCR septembra lani odločil za revizijo postopka, ki se vleče že pet let, so na ribniškem skladu izvedeli novembra. Po oceni direktorja ribniškega sklada Velislava Žviplja pa zanjo zagorski RCR nima argumentov: »Revizijske navedbe so enake ali vsaj zelo podobne tistim, ki jih je že doslej neuspešno zagovarjal, sodišče prve stopnje in višje sodišče pa sta ugotovili, da so neutemeljene, in v posledici ugodili tožbenemu zahtevku sklada.«
Velislav Žvipelj.
Zagorski RCR je pogodbo za izvajanje garancijskih shem kot podpora mikro, malim in srednjim podjetjem pri spodbujanju investicij in odpiranju novih delovnih mest za Zasavje podpisal leta 2002, država pa je na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja vloge v garancijske sheme, ki so jih izvajale regionalne agencije, v 2011 prenesla na ribniški sklad. Ta je z agencijami sklenil sporazume o postopnem vračilu vlog, ki so bile še namensko vezane pri poslovnih bankah. Zagorski RCR ugovarja prav določbam, po katerih so se terjatve države do razvojnih agencij iz naslova dolgoročnih vlog v regijskih garancijskih shemah prenesle na ribniški sklad. Zatrjuje namreč, da področni zakon zanj v tem delu ne velja.
Vabijo tudi občine
Poleg tega zagorski center RCR odreka tudi veljavnost 10-letnemu sporazumu, ki je pravna podlaga za upravljanje sredstev garancijskih shem. Po interpretaciji RCR sporazum zanje še velja, po navedbah ribniškega sklada se mu je 10-letni rok v 2012 iztekel.
Agencije so Skladu ob koncu leta 2016 iz naslova garancijskih shem dolgovale še dobrih 105 tisočakov, kar je drobiž v primerjavi z 860 tisočaki, ki jih je morala Skladu zaradi neizpolnjevanja obveznosti v 2015 vrniti RRA Mura; bila je insolventna, ob prijavi na razpis pa tega ni razkrila. V 2015 je Sklad enajstim izvajalcem garancijskih shem, ki poleg Slovenskega podjetniškega sklada Maribor, gospodarskega ministrstva in ribniškega sklada predstavljajo četrti vir financiranja podjetništva v državi, sicer nakazal 8,6 milijona evrov.
Slovenski regionalni razvojni sklad v Ribnici, ki sodeluje v shemi petih bank, je zdaj skupaj z izvajalci povabil k oblikovanju skupnega ukrepa garancijskih shem tudi občine, bodisi da del investicij podprejo z nepovratnim denarjem bodisi zagotovijo sredstva za subvencijo obrestne mere. Zanimanje je izkazalo 37 občin, subvencijo obrestne mere pa za zdaj omogočajo le Kočevje, Dolenjske Toplice, Novo mesto, Mirna Peč, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Žužemberk, Metlika, Črnomelj in Semič.
