Tiskane izdaje
Solastnik in direktor dvanajst let starega podjetja ORO 3 CNC Urban Birsa pravi, da so v enem letu pridobili povpraševanj za sedem milijonov evrov, uresničili pa so jih lahko za 2,5 milijona evrov. A hkrati doda: »Seveda vsega v enem letu tudi, če bi imeli dovolj zmogljivosti, ne bi mogli narediti, dejansko pa to kaže, da so možnosti za širitev, in to pri vseh orodjarjih, ne le pri nas. A žal ni več evropskega denarja, ki bi majhnim podjetjem olajšal nakup drage opreme, pa tudi za ustrezen kader moramo poskrbeti sami.« V zadnjih letih Primorsko-notranjsko regijo vse bolj zaznamujejo orodjarji, ki jih je okoli tristo.
V »orodjarni« s 27 zaposlenimi izdelujejo orodne plošče, dele orodij, ki jih v celovita orodja sestavljajo drugi orodjarji, večinoma v avtomobilski industriji in večinoma nemški, za brizganje plastike ali litje aluminija. Surovo ploščo obdela kooperant, nato se plošča vrne na grobo obdelavo v ORO 3 CNC. Izdelek na koncu obdelajo na enem izmed obdelovalnih centrov CNC, na primer petosnem stroju, trenutno najboljšo tehnologijo v delavnici.
Nakup novih strojev
Konec leta 2014 so kupili dva stroja za pol milijona evrov, letos še stroj za 140.000 evrov. »Kupujemo stroje, ki so zadnji 'krik' tehnologije, ker sledimo razvoju izdelkov. Ti namreč postajajo vse bolj zapleteni. V nakupe novih strojev nas pravzaprav silijo kupci, ki, če si zanesljiv, sami povečujejo obseg. Roki dobave so vedno od štiri do šest tednov, in če nisi zanesljiv, gre kupec naslednjič mimo tebe,« pravi direktor podjetja.
Nabavo nove opreme financirajo v glavnem s krediti, delno z nepovratnim denarjem iz ribniškega in podjetniškega sklada. »Žal ni več razpisov za nakup opreme za majhne, ki si težko privoščimo nov stroj in se ne moremo primerjati v velikimi z lastnim razvojem. Država bi morala ločiti velike in male, določiti različna merila in bonitete za ene in druge, ne pa kar prekiniti. In tako bo ta denar dobil nekdo drug v Evropi. Naši največji evropski tekmeci namreč izhajajo iz srednjeevropskih držav, ki so uspešnejše pri izkoriščanju evropskega denarja in zato v primerjavi z nami v prednosti. Te informacije nam s konkretnimi številkami predstavijo kar naše stranke,« pojasnjuje Birsa.
»Sicer koristimo tudi različne programe subvencioniranja, vendar gre pri tem predvsem za subvencioniranje obrestne mere ali za državna jamstva do banke, kar ni slabo, vendar je premalo glede na vse obremenitve, ki jih je deležno malo gospodarstvo.«
Začetki podjetja so podobni številnim, ne pa tudi rast podjetja po začetnih korakih. Ta je v ORO 3 CNC desetodstotna vsako leto. Začelo pa se je tako, da so si prvi, rabljeni stroj, kupili z denarjem od banke, žlahte in znancev. Vsako leto so nato kupili še stroj ali dva in na začetku 90 odstotkov izdelkov naredili za eno ali dve domači podjetji, nato za pet do deset podjetij, doma kvečjemu onkraj državne meje. V letu krize 2009, soočeni z dejstvom, da s takšnim naborom kupcev ne bodo preživeli, so se odpravili na evropske sejme. In tisti, ki so jih tam našli, so še vedno njihovi naročniki.
Središče
Plača za vajenca je strošek. Mimogrede, plače v našem podjetju so nad slovenskim povprečjem. Pa tudi vajenčev mentor v času mentorstva od sebe ne more dati, kar bi sicer lahko. In to velja za celotno panogo. Zato se orodjarji skupaj z Regionalno razvojno agencijo Zeleni kras in Šolskim centrom Postojna poskušamo dogovoriti za šolski center za operaterje CNC.
Ideja je, da bi fante v tem centru dodatno izobrazili, nato pa bi lahko začeli takoj delati v podjetju. Tam bi izobrazili tudi profile, ki niso strojniki, a bi se kot strojniki radi zaposlili; z delom na strojih CNC bi seznanili tudi fante v štiriletnem programu strojništva. Ideja je, da bi bil center samozadosten, da bi tudi proizvajali za trg. Težava pa je, da velikih to ne zanima zelo, majhni pa moramo dobro preračunati ta vlaganja. Poleg tega je treba še veliko narediti za promocijo orodjarskega poklica,« pojasnjuje Birsa, ki je za svojo proizvodnjo posebej izobrazil že tudi lesarje in gozdarja.
