Za inovacije je nujna stabilnost financiranja raziskav

Ljubljana – Slovenija sodi med 13 članic Evropske unije, ki so podpovprečno uspešne pri črpanju sredstev iz razvojnega programa Obzorje 2020, hkrati pa je z 0,4 odstotka BDP, ki ga za raziskovalno-razvojne projekte neposredno namenja država, tudi na repu lestvice evropskih držav.

Ko se k »raziskovalnemu« denarju doda še vlaganje, ki jih v svojem razvoju oziroma v sodelovanju z znanstveno-raziskovalno sfero namenjajo podjetja, sicer pridemo na nacionalni ravni nad dva odstotka BDP letno za znanost. Vendar ostaja težava, da slovensko gospodarstvo zaostaja v sposobnosti, da inovacije v zadostni meri preoblikuje v tržno uspešne izdelke, znanstvene ustanove pa se soočajo tudi z odlivom usposobljenih raziskovalcev.

Kako torej doseči preboj, ki bo izboljšal pogoje za raziskovanje in inoviranje v Sloveniji? Odgovor na to vprašanje so včeraj iskali udeleženci okrogle mize, ki jo je pripravilo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje SBRA, nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju.

Mi smo varčevali, tekmeci ne

»Slovenija je naredila napako, ker je v letih po izbruhu krize zmanjševala sredstva za podporo za raziskave in razvoj. Nekatere druge države so ravno tu vlaganje povečevale. Rezultat je, da imamo danes za uresničevanje nacionalne razvojno-inovacijske strategije na voljo 30 odstotkov manj denarja, kot v času po njenem sprejetju 2011. Ta dokument je bil takrat zelo dober, obetal se je vzpon Slovenije, danes pa lahko ugotovimo, da je 10 ciljev iz njega izpolnjeni, ostalih 50 pa ne,« je opozorila dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in predsednica vladnega sveta za znanost in tehnologije.

Neposredno državno financiranje raziskav in razvoja je pomembno, ker morajo tudi vrhunske raziskovalne ustanove del svoje dejavnosti finančno pokriti še prej, preden se lahko vključujejo v projekte, ki jih (so)financiranjo podjetja ali skladi EU. Tega denarja je približno za polovico raziskovalnega proračuna, sta povedala dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, in dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja Instituta Jožef Stefan.

»Prek črpanja evropskih sredstev nikakor ne moremo nadomestiti takega izpada domačega financiranja. Tudi za to ne, ker je konkurenca na teh razpisih velika, v evropskem merilu je povprečna prehodnost projektov 11-odstotna. Na IJS imamo sicer boljšo, nadpovprečno, z evropskim denarjem pa pokrijemo približno 25 odstotkov raziskovalnega proračuna.«

Nujno je ustaviti beg možganov

Za slovenske raziskave in razvoj je velika težava tudi to, da obstoječi način financiranja ne omogoča ustreznega zaposlovanja raziskovalcev. Mladi so še nekako »pokriti« s programi mladih raziskovalcev, kasneje pa so zaposlitve negotovo, ker so vezane ne projekte. »Perspektivni raziskovalci težko načrtujejo svojo kariero, zato odhajajo v tujino. Doma pa nam nastaja prepad med starejšo generacijo, ki ne bo nikamor več šla, in najmlajšo, ki ji bolj ali manj lahko ponudimo samo status mladega raziskovalca,« je bila slikovita Lah Turnškova.

Model financiranja raziskovanja bi bilo nujno treba stabilizirati, pri čemer je napovedano povečanje sredstev za znanost v naslednjem proračunu korak naprej, je menil Anderluh. »Upam, da se na ta način pobiramo po kar dolgem obdobju zniževanja sredstev. Pri nas se to pozna že na ta način, da nas prehitevajo nekatere države, ki so po stopnji kakovosti opreme še nedavno zaostajale. Konkretno, nam se še dogaja, da hodimo določene meritve opravljati v laboratorij v Brno na Češkem, ker nimamo ustrezne opreme,« je povedal direktor Kemijskega inštituta.

Korak v pravo smer bi bil, da vlada, ki deli javni denar, prisluhne raziskovalni sferi pri oceni, katere so prioritete razvoja, saj jih raziskovalci sproti preverjajo tudi v stikih s podjetji. »Pomembno je tudi, kako bomo pritegnili nazaj raziskovalce, ki so odšli v tujino. Denar je dejavnik, a ne vedno. Pogosto je še pomembnejša stabilnost pričakovanj, da recimo raziskovalec ve, na katerem področju bo lahko deloval in na kakšen način se bo prijavljal na razpise,« je povedala Jordanova.