Tiskane izdaje
Krško – Nuklearna elektrarna Krško bo letos proizvedla 5,9 teravatne ure (TWh) električne energije. Ker so v Neku v 15 letih z nadgradnjo opreme in stabilnostjo proizvodnje povprečno letno proizvodnjo ob razmeroma nizkih stroških povečali s 4,5 na 5,5 TWh, Gen energija zagovarja gradnjo drugega bloka. Za študije so v zadnjem desetletju že namenili 14 milijonov evrov.
»Tudi letos bomo proizvodne količine, za katere smo se zavezali v gospodarskem načrtu, presegli, predvidoma za dva do tri odstotke,« je na tradicionalni prednovoletni tiskovni konferenci dejal predsednik uprave Neka Stane Rožman.
Lastna cena, s katero v družbi krijejo vse stroške rednega obratovanja in investicij, je znašala nekaj manj kot 27 evrov na megavatno uro (MWh) električne energije. Ob upoštevanju dodatnega vplačila v sklad za razgradnjo Neka (tri evre na MWh) in povprečni letni prodajni ceni električne energije iz nuklearke pri 37 evrih na MWh bo Gen energija s slovensko polovico krške električne energije letos predvidoma dosegla 20,7-milijonski pozitiven rezultat.
Stane Rožman, predsednik uprave Neka: Tudi letos bomo proizvodne količine, za katere smo se zavezali v gospodarskem načrtu, presegli, predvidoma za dva do tri odstotke. Foto: Leon Vidic/Delo
»V grobem smo v zadnjih letih polovico zneska od razlike med vsemi stroški obratovanj in tržno ceno elektrike iz Neka namenili državi kot davek od dobička in dividende, preostalo pa za energetske investicije, predvsem za spodnjesavske hidroelektrarne,« je dejal Martin Novšak, direktor Gen energije, lastnice slovenske polovice elektrarne.
Neodločna Slovenija
Posledica dobrih izkušenj Gen energije s prvim blokom – okoljskih, z zanesljivostjo preskrbe in ekonomskih – je desetletno prizadevanje družbe za gradnjo Neka 2, ki je za zdaj le eden od možnih scenarijev energetske prihodnosti Slovenije.
Ker politika energetski koncept Slovenije (EKS) pripravlja že desetletje in pol, bo vprašanje, ali bo omenjena investicija sploh izpeljana, ostalo brez odgovora tudi v mandatu te vlade. Od morebitnega sprejetja zakona o gradnji elektrarne do njenega obratovanja bi preteklo deset let.
Medtem ko je Nemčija dala prednost vetrnim in sončnim proizvodnim tehnologijam, ima jedrska energija v Sloveniji veliko odločnih nasprotnikov tudi zaradi potencialno katastrofalnih posledic, velikih povišanj načrtovanih stroškov med gradnjo nekaterih novih jedrskih elektrarn in neznane končne cene jedrske tehnologije. Končni stroški razgradnje Neka 1 bodo zares znani šele čez desetletja.
Direktor Gen energije Martin Novšak Foto: Aleš Černivec/Delo
V Gen energiji kot odgovor na kritike navajajo dosedanje varno obratovanje Neka 1 in prepričanje, da jedrski objekti dolgoročno prestanejo vse finančne preizkuse. Mnogim že odplačanim elektrarnam so namreč podobno kot krški podaljšali sprva predvideno življenjsko dobo za 20 let.
Novšak gradnjo Neka 2 dodatno upravičuje tudi z vidika zmanjšanja uvozne odvisnosti: »Slovenija in Hrvaška povprečno skupaj uvažata več električne energije, kot je proizvedemo v Neku. Nam je manjka od 20 do 25 odstotkov, januarja nam je je 40 odstotkov.«
Nič več denarnih rezervacij
Uprava drugega energetskega stebra je pripravljena izhodišča posredovala pripravljavcem EKS: »Želimo si, da se s pomočjo študij zavedajo vseh dimenzij jedrske energetike. Že podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka do leta 2043 prinaša Sloveniji več kot 100 milijonov evrov pozitivne dodane vrednosti na leto (plače, dobiček, amortizacija ...). Če bi to energijo morali kupiti zunaj Slovenije, bi denar ostal v tujini,« trdi Novšak.
Za povečavo kliknite na grafiko.
V Gen energiji so imeli v preteklosti za morebitno gradnjo drugega bloka rezerviranih 150 milijonov evrov finančnih zalog, a so jih v letih, ko je politika začela vse bolj stegovati roke po dobičku energetike, investirali predvsem v spodnjo Savo.
Novšak je prepričan, da je skrajni čas, da država pozitivno dodano vrednost Neka 1 začne vlagati v drugi blok: »Če se ustrezno organiziramo, lahko zagotovimo potrebne vire. Slovenija danes za električno energijo na leto zbere približno 700 milijonov evrov: 500 iz tržne cene, 160 za subvencioniranje obnovljivih virov in 40 za učinkovito rabo energije. Znotraj tega denarja je prostor za 100 do 200 milijonov evrov za Nek 2. To v desetih do dvajsetih letih pomeni dve milijardi evrov oziroma 40 odstotkov nove elektrarne.«
Zanimanje sosednjih držav
Vrednost Neka 2 v Posavju ocenjujejo na 3,5 do pet milijard evrov. Od tega bi lastniški delež Slovenije znašal vsaj 51 odstotkov, preostalo bi bila sredstva energetskih podjetij iz regije in dobavitelja opreme.
Jedrska energija osvaja vzhod
S podnebnimi cilji je jedrska renesansa dobila konkretnejše obrise, čeprav še vedno ne tako obsežnih, kot so pričakovali v jedrskih združenjih. Tudi Evropa je razdeljena med nasprotnike in podpornike. Težišče gradnje novih jedrskih elektrarn se tako seli na vzhod. Kitajska gradi 20 jedrskih elektrarn in načrtuje še 40 novih, Indija jih gradi šest in načrtuje 19, Japonska kljub nesreči v Fukušimi gradi dva reaktorja in jih načrtuje devet. Rusija medtem gradi sedem jedrskih elektrarn, načrtuje pa jih še 26.
Na drugi strani v ZDA gradijo dve elektrarni, načrtujejo jih 14. Velika Britanija načrtuje 11 novih jedrskih elektrarn.
Med načrtovane so pri Svetovnem jedrskem združenju uvrstili le elektrarne, ki so v načrtih tako daleč, da bi lahko začele delovati že leta 2020. Slovenija ima tako po tem seznamu eno delujočo jedrsko elektrarno in eno predlagano, ki pa še ni načrtovana.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Tudi v Evropi se jedrsko krepi vzhod. Dve jedrski elektrarni gradijo v Belorusiji, dve tudi na Slovaškem. Po eno elektrarno gradita Finska in Francija, ki pa po drugi strani ustavlja najstarejše reaktorje, saj se je zavezala, da bo delež jedrske elektrike zmanjšala s skoraj 80 na 50 odstotkov. Še bolj zgovorne so številke načrtovanih jedrskih elektrarn. Kar šest jih bodo postavili Poljaki, štiri Turki, po dve pa načrtujejo Čehi, Madžari, Romuni in Ukrajinci.
Pravi zamah naj bi v prihodnjih letih sicer dobile male jedrske elektrarne, razvite iz pogonov jedrskih podmornic. Te imajo bistveno manjše moči kot klasične jedrske elektrarne, lahko tudi manj kot 50 megavatov. Eno tako, z močjo 27 MW, zdaj verjetno postavljajo v Argentini.
