»Strategija s klasifikacijo, ki jo je sprejela vlada, je katastrofa. Namesto novega poslovnega modela gremo korak nazaj. To je konec privatizacije in tipičen šolski primer političnega kupčkanja,« je že v četrtek dejal Horvat. Politika po njegovih besedah zavestno vstopa v upravljanje podjetij v državni lasti, čeprav je premier Miro Cerar napovedal premišljeno privatizacijo.
Skrbi ga predvsem ravnanje države z Zavarovalnico Triglav, ki je za zdaj opredeljena kot strateška naložba, dokler država in Slovenski državni holding znova ne pridobita nazaj glasovalnih pravic. Takrat bo prešla med pomembne naložbe. »Kdor vsaj malo ve, kaj se dogaja na zavarovalniškem trgu, ve, da Zavarovalnica Triglav nima možnosti za rast, razen če zavarovalniški trg odpremo za zdravstvena zavarovanja,« je poudaril Horvat.
Koalicija je včeraj dosegla soglasje, da pogoj razpršenega lastništva sicer ne bo obveljal za vse pomembne naložbe, bo pa veljal za NLB, Krko, Petrol, Savo in Pozavarovalnico Sava ter nato tudi za Zavarovalnico Triglav. Omenjeni pogoj bo po mnenju Horvata odganjal tako tuje kot tudi domače vlagatelje. »To je primer, kako se odganja vlagatelje. Slovenija ostaja socialistično zaprta država za vlagatelje,« je še ocenil Horvat.
Desus: »O kompromisu soglasno na vladi, ne pa tudi v koaliciji«
Svoje stališče glede včeraj sprejetega kompromisa glede Zavarovalnice Triglav je danes predstavila tudi stranka Desus. Kot je za STA pojasnil podpredsednik Tomaž Gantar, v stranki vztrajajo, da mora Zavarovalnica Triglav ostati strateška naložba. Po njegovih navedbah je predlog strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo, ki Triglav le začasno uvršča med strateške, sicer soglasno potrdila vlada, ne pa tudi koalicija.
Gantar je še pojasnil, da gre v primeru tujega lastništva presežek denarja na drug naslov in je za pokojninsko blagajno izgubljen. To je logično, je dodal in s tem odgovoril na vprašanje, zakaj se bojijo vstopa tujega velikana v sistem Zavarovalnice Triglav.
Včeraj popoldne je predsednik Desusa Karl Erjavec, ki ga na seji vlade zaradi delovnega obiska v tujini ni bilo, za STA navedel, da na kompromis glede Zavarovalnice Triglav ne pristaja. V stranki bo beseda o tem tekla v ponedeljek, je napovedal.
Koalicijski partnerji so ocenili, da je šlo za nesporazum in šum v komunikaciji, ter da je strategija koalicijsko usklajena.
SDS: Predlog strategije je živa groza
Poslanec SDS Marko Pogačnik je ocenil, da je pripravljen dokument živa groza. »Ocenjujemo, da se s tem zaustavlja privatizacija in razvoj slovenskih podjetij,« je dejal. Razpršenost lastništva za šest izbranih podjetjij se SDS zdi škodljiva. Kot pravi Pogačnik, hoče država s tem ohraniti vzvode upravljanja in vpliva v podjetjih. To pa po njegovih besedah pomeni, da podjetja na bodo dobila ustreznih lastnikov, kupnine za državne deleže pa bodo nižje.
Pogačnik še ocenjuje, da je dokument pomanjkljiv, saj v njem ni finančnih učinkov in tudi ne predvidenih obveznosti Slovenskega državnega holdinga (SDH). Ker je portfeljskih le 46 naložb, po njegovem mnenju SDH ne bo imel dovolj sredstev za pokrivanje svojih obveznosti, negotovo pa je tudi zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne. SDS dokumetna v taki obliki ne bo podprl.
Zaab še brez odločitve o podpori
V Zaabu so zadovoljni, da je vlada sprejela strategijo upravljanja državnih naložb, ker »zdaj končno vsaj vemo, kako ta vlada razmišlja«. Vodja poslancev Zaaba Jani Möderndorfer ocenjuje, da v strategiji upravljanja državnih naložb s klasifikacijo primanjkuje strokovnih argumentov in je jasno, da gre za politične odločitve. Med drugim ga zanima, zakaj so se odločili, da je turizem strateškega pomena. Zavarovalnica Triglav pa je, kot meni, politično orodje Karla Erjavca.
Glede Triglava je dejal, da če hočemo regionalnega igralca v zavarovalništvu, potrebujemo določene naložbe in okrepitve, ki jih ta zavarovalnica na takšen način, kot si predstavlja strategija, ne bo nikoli dosegla. Izpostavil je še Terme Olimia in Savo, ki sta sicer uvrščeni med pomembne naložbe. »Po eni strani prodajamo hotele, po drugi strani pa bi radi majhne otočke zavarovali kot strateške naložbe,« je pojasnil in dodal, da bi bilo zato potrebnih več strokovnih argumentov. »Če se bo država začela ukvarjati z vsakimi toplicami posebej, moramo imeti druge argumente, predvsem pa pripraviti veliko vrečo denarja, da začnemo vlagati,« se je obregnil. Poslanska skupina bo sicer o morebitni podpori klasifikaciji razpravljala v torek. Upajo, da jim bo v razpravi z argumenti uspelo doseči še določene popravke in pojasnila.
ZL: Sprejet predlog še slabši od prvega
V Združeni levici ugotvaljajo, da je sprejeta verzija predloga strategije še slabša kot prvotna in da ni ciljno, kaj šele razvojno usmerjena, ampak gre bolj ali manj gre le za načrt privatizacije. Krka je bila prekvalificirana iz strateške v pomembno naložbo in to ravno na dan, ko je vodstvo oznanilo, da so dosegli 30-odstotno rast dobička, Zavarovalnica Triglav pa naj bi bila kot »strateška« opredeljena samo začasno, so kritični v tej stranki. Opozorili so še, da je bilo že v prejšnjem osnutku precej problematičnih točk, kot privatizacija celotnega bančnega sektorja z izjemo 25-odstotnega deleža NLB: »To bo bistveno spodkopalo ekonomsko suverenost države in omejilo njene možnosti razvojne politike.«
Moti jih tudi, da podjetja s seznama 15 (med njimi Telekom) sploh niso bila predmet obravnave, ali gre za strateška/pomembna podjetja, ampak so bila avtomatsko kvalificirana kot »portfeljska«, torej za prodajo.