Tiskane izdaje
V Garnolu namreč pravijo, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. avgusta, s katerim je to sodišče začelo postopek stečaja nad družbo T-2, po njihovem mnenju neustaven in nezakonit.
Višje sodišče je po njihovih navedbah prekršilo 155. člen Ustave RS o prepovedi retroaktivne veljave pravnih predpisov, v konkretnem primeru zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Za družbo T-2 je namreč uporabilo domnevo o insolventnosti iz druge in tretje alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena zakona novele E, ki je začela veljati šele 15. junija 2013, medtem ko se je postopek prisilne poravnave nad T-2 pravnomočno končal že 24. februarja 2012 po noveli C, navajajo v Garnolu.
Poleg tega je višje sodišče v sklepu tudi odstopilo od dosedanje sodne prakse, da se ločitveni upnik sme poplačati le iz zastavljenega premoženja, še poudarjajo v Garnolu.
»S takšno interpretacijo zakona se aktivno posega v že izglasovane in pravnomočno potrjene prisilne poravnave, s čimer nastaja družbi T-2 in drugim družbam, ki so v istem pravnem položaju, nepopravljiva škoda,« je v današnjem sporočilu za javnost še zapisal direktor družbe Garnol Darko Jakofičič.
Družbi T-2 in Garnol ter drugi družbeniki bodo zato uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov. Garnol, ki je v lasti Štefana Krča, je največji, 98,06-odstotni lastnik družbe T-2. Z 1,68-odstotnim deležem sledi Gratel, ki je v lasti Jurija Krča.
Višje sodišče v Ljubljani je 5. avgusta ugodilo pritožbi upnikov družbe T-2 proti sklepu, s katerim je ljubljansko okrožno sodišče zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka. Okrožno sodišče v Ljubljani je na tej podlagi začelo stečajni postopek nad telekomunikacijsko družbo T-2.
Pritožbeno sodišče je med drugim ugotovilo, da dolžnik zamuja z ukrepi finančnega prestrukturiranja, saj se njihovi učinki ne izražajo v takšnih poslovnih rezultatih, kot jih je dolžnik predvidel v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja.
Kot še posebej pomembno je sodišče izpostavilo dejstvo, da delež zaostajanja prihodkov in dobička za plani iz načrta finančnega prestrukturiranja iz leto v leto narašča.
V družbi T-2 so bili nad omenjeno odločitvijo višjega sodišča presenečeni, saj so še 23. junija 2015 prejeli sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se predlog upnika DUTB v ponovljenem postopku zavrne.
Pri tem poudarjajo, da bodo svojim naročnikom še naprej nemoteno zagotavljali storitve, »zato uporabnikom T-2 storitev stečaj ne bo prinesel nikakršnih sprememb in na nadaljnje zagotavljanje storitev nima vpliva«.
Zgodba okrog stečaja leta 2004 ustanovljenega telekomunikacijskega operaterja T-2 sega v leto 2009. Takrat so se zaradi visokih dolgov družbe T-2 pojavili prvi predlogi upnikov za začetek stečaja operaterja.
T-2 je nato sam konec leta 2010 predlagal postopek prisilne poravnave. Leta 2014 pa je uvedbo stečaja družbe T-2 predlagala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je prevzela terjatve NLB in ki meni, da stečajni postopek omogoča enakopravno obravnavanje upnikov in boljše poplačilo, kot bi ga bili deležni sicer.
T-2 je bil ob začetku prisilne poravnave v večinski lasti kasneje propadlega cerkvenega finančnega holdinga Zvon Ena Holding. Leta 2011 je doživel dokapitalizacijo in nato prešel v last upnikov z družbo Gratel na čelu, ki je za T-2 gradil optično omrežje po Sloveniji, ter nato na koncu pristal v večinski lasti z Gratelom povezane družbe Garnol.
