Zahteva za ustavitev prodaje Metropola

Portorož – Potomci nekdanjega italijanskega lastnika nekaterih parcel v Metropol Resortu vztrajajo pri denacionalizacijskih postopkih. Vrednosti zemljišč po besedah njihovega odvetnika Janeza Starmana še niso ocenili. Prodaje štirih hotelov ne želijo ovirati; predlagajo dogovor.

»Moja stranka vsekakor ne želi ovirati prodajnega procesa. Ta lahko teče naprej, kupec pa kupi Metropol Resort ne glede na nerešene pravne zadeve ali pa se z njim sklene dogovor in se ob nakupu dokončno uredi tudi vsa denacionalizacijska vprašanja,« poudarja odvetnik Janez Straman. Zastopa Tržačana Valterja Bartoleta, potomca lastnika nekaterih zemljišč na območju Portoroža, kjer so od leta 1963 do 1966 zrasli hoteli oziroma depandanse hotela Metropol, v teh pa so zdaj stanovanja v zasebni lasti. Po odvetnikovih besedah je na tem območju nerešeno vprašanje površin okoli hotela Barbara, ki skupaj merijo štiri tisoč kvadratnih metrov, in so še vedno predmet denacionalizacijskih postopkov. Del teh parcel je tudi predmet tožbe, za katero je za jutri razpisan prvi narok na koprskem okrožnem sodišču; v njej tožnik zahteva ničnost vseh pravnih poslov. Predmet tožbe so parcele, kjer so zdaj zasebna parkirišča lastnikov stanovanj in del dostopne poti. »V imenu svoje stranke sem ravno poslal Hotelom Bernardin predlog, da se ob aktualni prodaji štirih hotelov (Grand Hotela Metropol ter hotelov Barbara, Roža in Lucija, op. p.) po 22 letih zadeva končno zapre in sklene ustrezen dogovor s kupcem hotelov,« razkriva Starman. Denacionalizacijski upravičenec bi to zemljišče seveda rad prodal.

Prav v zvezi z za jutri razpisanim narokom v tožbi, v kateri Bartole toži kar 50 oseb (16 pravnih in 34 fizičnih), med njimi tudi Hotele Bernardin, ki so pravni naslednik družbe Metropol Group, se je na naše uredništvo obrnila bralka. Leta 1995 je od Metropola kupila stanovanje v eni od njegovih nekdanjih depandans, čez čas še parkirišče. »Vse sem pošteno plačala in ne razumem, zakaj sem zdaj tožena. Odvetnik Starman predlaga poravnavo, vsak od nas toženih naj bi dal še 1500 evrov,« se razburja. Na sodišče je poslala tudi zahtevo, da se prodaja ustavi, dokler »ne bo urejena denacionalizacija na zemljišču, kjer so hoteli, predvsem pa dostop do hotela Barbara«.

Sodnica vmes razrešena

Starman poudarja, da so toženi pač kupili nekaj, česar ne bi smeli, ter da se je Bartole v zameno za odškodnino pripravljen odpovedati zahtevku za vračilo v naravi. Dodaja, da je tožbo vložil na temelju sklepa upravne enote Piran. Vložena je bila leta 2008 in sprva dodeljena sodnici, ki ji je bil medtem zaradi slabega dela odvzet sodniški mandat. Tožene zastopa kar 16 odvetnikov, med njimi tudi Alja Markovič Čas, ki v imenu svojih šestih strank predlog poravnave odločno zavrača. Prepričana je, da bi moralo sodišče tožbo zavreči; pregledala je namreč denacionalizacijski spis in ugotovila, da parcele, zaradi katerih je vložena tožba, sploh niso predmet denacionalizacije.

V Hotelih Bernardin tožbe ne komentirajo, prav tako ne odgovarjajo, koliko tovrstnih sporov imajo morebiti odprtih; v agenciji S-Invest, ki vodi prodajni postopek za hotele, pa ocenjujejo, da zaplet ne bo vplival na izkupiček.