Joško Sirk je vaško ošterijo Pri Lovcu podedoval po očetovi smrti in komaj šestnajstleten prevzel njeno vodenje. Pozneje sta z ženo Loredano gostinstvo razširila na bolj kompleksno turistično ponudbo, ki bi obiskovalce zadržala za kakšen dan ali dva, in jo poimenovala La Subida. Del njune uspešne poslovne zgodbe so danes tudi drugi člani družine.
Ob predstavitvi svojega dela ne govori o konkretnih številkah in poslovanju, ampak daje prednost svoji filozofiji o celoviti turistični ponudbi. Poleg kakovostne gostilne posestvo La Subida obsega tudi jahalni center, bazen, teniška igrišča, otroška igrala in vrsto gozdnih hišk s prenočitvenimi zmogljivostmi, ki so jih zgradili po zgledu kmečke vasice. Da bi lahko gosti kar se da aktivno spoznali okolico, jim ponujajo izposojo vesp in koles, saj je v bližini več urejenih kolesarskih poti. »Subida ni hotel z vsemi udobnostmi, ampak želi biti predvsem kraj za sproščene in poživljajoče počitnice sredi najbolj znamenitih vinogradov Goriških brd,« razloži Sirk svojo vizijo zelenega turizma.
Trudijo se, da se gosti pri njih počutijo domače, zato jim omogočajo tudi, da vstopijo v njihovo kuhinjo in se pobliže spoznajo s tradicionalno kulinariko. Ta pri Sirkovih temelji na furlanski in briški kuhinji, sezonskih pridelkih in vinu iz okolice. Gostilna, ki je osrednji del turistične ponudbe La Subide, je pred petimi leti dobila tudi Michelinovo zvezdico in bila v ugledni ameriški turistični reviji uvrščena med sto najboljših na svetu. To je Sirku v ponos, a tovrstna priznanja ne vplivajo na njihovo delo, pravi in dodaja, da gorje tistemu, ki živi zgolj za to. »Nam je bolj pomembno, da smo zvesti svoji viziji, da se razvijamo in da dobro delamo skladno z našo tradicijo, ki je močno vezana na to območje. Nagrade niso bistvene,« je odločen Sirk.
Kakor velika družina
Koliko je vseh zaposlenih na posestvu, Sirk noče izdati, pove pa, da so vsi zaposleni kakor velika družina. »Poleg družinskih članov – žene, hčerke in zeta – so tudi drugi, ki pridejo k nam delat, del družine. V naši ekipi je vsak pomemben člen verige,« pove Sirk.
Nad sodelovanjem s Slovenci, s katerimi bi lahko skupaj tržili blagovno znamko Brd, je razočaran, saj pravi, da ga tako rekoč ni. Meni, da gre za več težav: »Glave še niso zrele za sodelovanje, različni so pogledi na turizem, na znamko, različen je bil razvoj vinogradništva, ni pa tudi organizacij, ki bi koordinirale obe strani,« za konec pove Sirk, ki ima od leta 2008 uradno registrirano tudi dejavnost pridelovanja vrhunskega vinskega kisa. »Najprej je bil to moj konjiček, zdaj pa postaja izziv. Kis je zelo pomembna začimba in premalo cenjena, zato bi rad spremenil odnos do njega.«