Zamejski posli: La Subida, najbližja gostilna z Michelinovo zvezdico

Ošterijo Pri Lovcu, nedaleč od slovenske zahodne meje, sta zakonca Sirk nadgradila z raznovrstno turistično ponudbo.

Objavljeno
25. september 2012 17.41
Posodobljeno
26. september 2012 12.00
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Krmin – Joško Sirk iz Krmina je na posestvu ob vznožju Brd, ki jih na italijanski strani imenujejo Collio, razvil celovito turistično ponudbo, ki omogoča gostom čim bolj pristno preživljanje časa na idiličnem robu Furlanske nižine.

Joško Sirk je vaško ošterijo Pri Lovcu podedoval po očetovi smrti in komaj šestnajstleten prevzel njeno vodenje. Pozneje sta z ženo Loredano gostinstvo razširila na bolj kompleksno turistično ponudbo, ki bi obiskovalce zadržala za kakšen dan ali dva, in jo poimenovala La Subida. Del njune uspešne poslovne zgodbe so danes tudi drugi člani družine.

Ob predstavitvi svojega dela ne govori o konkretnih številkah in poslovanju, ampak daje prednost svoji filozofiji o celoviti turistični ponudbi. Poleg kakovostne gostilne posestvo La Subida obsega tudi jahalni center, bazen, teniška igrišča, otroška igrala in vrsto gozdnih hišk s prenočitvenimi zmogljivostmi, ki so jih zgradili po zgledu kmečke vasice. Da bi lahko gosti kar se da aktivno spoznali okolico, jim ponujajo izposojo vesp in koles, saj je v bližini več urejenih kolesarskih poti. »Subida ni hotel z vsemi udobnostmi, ampak želi biti predvsem kraj za sproščene in poživljajoče počitnice sredi najbolj znamenitih vinogradov Goriških brd,« razloži Sirk svojo vizijo zelenega turizma. Gostje pogledajo v lonce

Trudijo se, da se gosti pri njih počutijo domače, zato jim omogočajo tudi, da vstopijo v njihovo kuhinjo in se pobliže spoznajo s tradicionalno kulinariko. Ta pri Sirkovih temelji na furlanski in briški kuhinji, sezonskih pridelkih in vinu iz okolice. Gostilna, ki je osrednji del turistične ponudbe La Subide, je pred petimi leti dobila tudi Michelinovo zvezdico in bila v ugledni ameriški turistični reviji uvrščena med sto najboljših na svetu. To je Sirku v ponos, a tovrstna priznanja ne vplivajo na njihovo delo, pravi in dodaja, da gorje tistemu, ki živi zgolj za to. »Nam je bolj pomembno, da smo zvesti svoji viziji, da se razvijamo in da dobro delamo skladno z našo tradicijo, ki je močno vezana na to območje. Nagrade niso bistvene,« je odločen Sirk. V 80. in 90. letih so jih prvi odkrili nemški in avstrijski turisti, ki so že poznali koncept kmečkega turizma, pozneje pa sta postala zelo pomembna tudi italijanski in slovenski trg – ta se je v zadnjih petih letih zelo povečal. Pozitivni odzivi prihajajo tudi iz severa Evrope – Švedske in Nizozemske, čedalje več pa je gostov iz Amerike, ki jih Sirk opisuje kot zelo radovedne in prijetne turiste v nasprotju z bolj snobovskimi Rusi, ki jim filozofija kmečkega turizma ni tako blizu. V času krize nekoliko zaznavajo upad določenih skupin gostov, kot so družine in poslovneži, a jih za zdaj zadovoljivo nadomeščajo z drugimi skupinami.

Kakor velika družina

Koliko je vseh zaposlenih na posestvu, Sirk noče izdati, pove pa, da so vsi zaposleni kakor velika družina. »Poleg družinskih članov – žene, hčerke in zeta – so tudi drugi, ki pridejo k nam delat, del družine. V naši ekipi je vsak pomemben člen verige,« pove Sirk.

Nad sodelovanjem s Slovenci, s katerimi bi lahko skupaj tržili blagovno znamko Brd, je razočaran, saj pravi, da ga tako rekoč ni. Meni, da gre za več težav: »Glave še niso zrele za sodelovanje, različni so pogledi na turizem, na znamko, različen je bil razvoj vinogradništva, ni pa tudi organizacij, ki bi koordinirale obe strani,« za konec pove Sirk, ki ima od leta 2008 uradno registrirano tudi dejavnost pridelovanja vrhunskega vinskega kisa. »Najprej je bil to moj konjiček, zdaj pa postaja izziv. Kis je zelo pomembna začimba in premalo cenjena, zato bi rad spremenil odnos do njega.«