Zamejski posli: Vedno moraš biti dva koraka pred konkurenco

Opčine – Vojka Kocmana, direktorja družinskega podjetja Koimpex, ki se ukvarja s prodajo tehnologije za obdelavo lesa, je težko ujeti na sedežu na Opčinah, saj zaradi poslovnih obveznosti veliko potuje. Še največ v Rusijo in Belorusijo, ki sta zanj najpomembnejša trga.

Na beloruskem lesnem trgu je po uradnih podatkih kar 70 odstotkov tehnologije italijanskih podjetij, ki jih zastopa Koimpex. Predstavništvo imajo v Minsku, Moskvi in drugih mestih v Rusiji, po državah nekdanje Jugoslavije in v Sežani, po Sloveniji pa so prisotni tudi v 180 elektronskoobdelovalnih centrih.

Podjetje je Kocman ustanovil leta 1981 in je italijansko tehnologijo izvažal najprej na takrat še cvetoči jugoslovanski trg, konec 80. let pa je začel poslovati tudi z Rusi.

»Na ruskem trgu je zadnja leta huda konkurenca z vsega sveta,« pove Kocman, ki tekoče govori rusko. »Kako biti boljši od tekmecev? Konkurenti iz Kitajske, denimo, ponujajo pol cenejše izdelke, a niso tako kakovostni. Zato moramo biti inovativni in vedno dva koraka pred njimi. Poleg tega moraš dati strankam vedeti, da si resen in kakovosten ter da se nisi ustavil pri razvoju in idejah,« poudarja Kocman, ki meni, da je kriza bolj v mentaliteti kot v številkah. »Ljudje čakajo, kaj se bo zgodilo, namesto da bi ukrepali, se razvijali in iskali nove možnosti. Zlati časi so mimo, danes je treba trikrat več delati za manjši zaslužek,« razmišlja Kocman, ki pove, da so sami v zadnjih letih sicer zaznali zmanjšanje prodaje predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, krizo pa občutijo predvsem pri italijanskih podjetjih, kjer kupujejo tehnologijo, saj nastajajo zaostanki pri proizvodnji. Vsi njihovi
zaposleni na predstavništvih se morajo naučiti italijansko ali rusko, med kandidati za zaposlitev pa išče take, ki poleg znanja, pokažejo veliko mero samostojnosti in marljivosti.

Pomemben je osebni stik

Vojko Kocman ima že 51 let delovne dobe, a pravi, da je navajen veliko delati, saj je že od zgodnje mladosti hkrati delal v tovarni, doma na kmetiji in obiskoval večerno šolo. Če nekaj narediš sam, je dvakrat več vredno, pravi in dodaja, da o upokojitvi še ne razmišlja: »Rad delam. Dober je občutek, ko vidiš, da nekaj ustvarjaš, da spoznavaš nove ljudi, se izobražuješ in napreduješ.«

Danes Koimpex ustvari za okoli 30 milijonov evrov prometa na leto, kar je veliko za podjetje, v katerem je zaposlenih 15 ljudi – poleg Kocmana tudi njegova žena, sin, hčerka in drugi družinski člani. Po Kocmanovih besedah je uspeh posledica potrpežljivosti in poudarka na osebnih stikih. »Moraš biti navzoč, v tovarni moraš stisniti roke tako delavcem kot direktorjem,« pove Kocman, ki ima za seboj vrsto zanimivih poslovnih sodelovanj, kot so obnova rezidenc predsednika ruske federacije in obnova kraljevega dvorca v Kremlju pred obiskom kraljice Elizabete. »Bili smo tudi prvo podjetje, ki je v 90. letih predstavilo slovenske proizvajalce pohištva v Moskvi,« se spominja Kocman.

Zanima jih tudi nanotehnologija

Čeprav je izvoz tehnologije za obdelavo lesa osrednja dejavnost podjetja, so v zadnjih letih razširili ponudbo tudi na prodajo tehnologije za obdelavo kovin in stekla, skupaj z družbeniki imajo velik center naprav za brušenje orodij, zanimajo se tudi za nanotehnologijo ter obdelavo kompozitnih materialov za letalsko in avtomobilsko industrijo.

Kocman ob koncu pogovora poudari, da Komipex vsa ta leta podpira dejavnosti slovenske manjšine v obliki sponzorstev. Trenutno so glavni sponzor NK Kras, največjega nogometnega kluba na Tržaškem. Pri tem pa Kocman poda tudi nekaj kritičnih opazk – sam ni član niti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja niti Sveta slovenskih organizacij, saj meni, da bi se morali organizaciji povezati in združiti: »Malo nas je, zato bi morali biti bolj enotni,« sklene.