Tiskane izdaje
Hrastnik – V teh dneh bo Igor Lah, ki prek ciprskega Ampelusa obvladuje Steklarno Hrastnik (SH), prvič dobil »steklarsko« dividendo. »Ta bo zmanjšana za premostitveno posojilo, ki ga je pred časom najel pri nas,« pravi Andrej Božič, direktor SH. Lani je 700 zaposlenih ustvarilo dobre štiri milijone evrov čistega dobička; četrtino so ga posodili lastniku.
Lahko hrastniške steklarje zaradi tega skrbi? »V petih letih in pol, odkar vodim SH, je bilo to edino posojilo lastniku. Vesel sem, da imamo rezultat, ki mu končno omogoča tudi dividendo. Nismo socialistično, ampak Lahovo podjetje. Če bi presodil, da se lastnik zažira v našo 'kri', sem kot direktor prvi, ki bi opozoril na to, sicer sem kazensko odgovoren.«
Ker so hrastniški steklarji lansko »kvoto« dobička letos dosegli že v polletju in da tudi prodaja v višini 30 milijonov evrov presega polletni načrt, Andrej Božič napoveduje nadaljnjo krepitev hrastniške lokacije, investiranja, zaposlovanja, poslovanja in nagrajevanja ljudi, ki v povprečju zaslužijo 1750 evrov bruto, okrog 20 novih delovnih mest že letos, obenem pa tudi internacionalizacijo SH.
»Leta 2016 bo SH konkurenčna v vseh svojih programih,« napoveduje Božič. To bodo dosegli z diverzifikacijo proizvodnje, ki je povezana z logističnimi "internimi" premiki in dokupi strojev med enotami Special in Vitrum v naslednjih dveh letih.
»Namesto da stroje, ki jih ne bomo več uporabljali oziroma jih bomo nadomestili z novimi, poceni prodamo, bomo iskali partnerja, ki jih bo uporabil skupaj z modeli. Analize so pokazale, da je za cenejšo proizvodnjo kakovostnega stekla najbolj primeren indijski trg. Zato nameravamo partnerja za joint venture iskati v Indiji. Pri tem upamo, da bo indijski partner tržil azijski in indijski trg, SH pa bo še naprej tržila skupne proizvode v zahodni Evropi.«
»Določen del proizvodnje v Sloveniji ni več konkurenčen. Konkurenca ima pri množičnih proizvodih zmogljivejše stroje in manjše stroške. Da bi se izognili zmanjševanju števila zaposlenih, že eno leto poteka program ugašanja množičnih proizvodov oziroma preusmerjanja enot na tehnologijo za proizvodnjo steklenic,« pojasnjuje Božič.
Prva faza diverzifikacije v Vitrumu je nakup novega dekorirnega stroja in stroja za proizvodnjo miniaturnih in parfumskih steklenic. Za dobičkonosnost v Vitrumu to pomeni dva milijona dobička ali trikratnik sedanjega in 20 ton večjo porabo stekla na dan.
V drugi fazi bodo iz tovarne Special v Vitrum prestavili linijo za proizvodnjo steklenic, v Specialu pa kupili nov stroj, dvignili tonažo in izboljšali izkoriščenost peči. Božič računa, da bodo do takrat okoljevarstvene postopke končali in dobili soglasje za 25-tonske zmogljivosti. S tem bo organska rast v SH končana.
