Tiskane izdaje
Ljubljana – Možna uvedba carin oziroma omejitev uvoza jekla in aluminija v Združene države Amerike, ki jo je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, že vznemirja tudi Bruselj. Evropska komisija in proizvajalci jekla napovedujejo povračilne ukrepe in svarijo pred trgovinsko vojno, česar se bojijo celo nekateri republikanci.
Ameriško trgovinsko ministrstvo je Trumpa nedavno pozvalo k uvedbi visokih carin in kvot za uvoz jekla in aluminija. Predlog predvideva 24-odstotne carine na jeklene izdelke z vsega sveta ali še enkrat tolikšne za izbranih 12 držav, med katerimi je največja proizvajalka jekla Kitajska. Ministrstvo predlaga še znižanje uvoza jekla za 37 odstotkov. Pri aluminiju predlaga 7,7-odstotne carine za vse oziroma 23-odstotne carine za pet držav ali zmanjšanje uvoza za 13 odstotkov. Trump naj bi odločitev o predlaganih ukrepih, ki naj bi bili namenjeni zaščiti ameriške industrije, sprejel aprila, pri tem pa naj bi presojal vpliv uvoza jekla in aluminija na ameriško nacionalno varnost.
»Ne pritisnite na sprožilec«
Na takšne napovedi so se že odzvale največje proizvajalke jekla, med njimi tudi Evropska unija, ki izdela približno desetino jekla na svetu. Predstavnik evropske komisije Margaritis Schinas je izrazil zaskrbljenost nad kakršnimikoli sankcijami, uperjenimi proti evropskemu gospodarstvu. Komisija naj bi že razmišljala o konkretnih povračilnih ukrepih, med katerimi se neuradno omenjajo tudi carine na ameriške motorje Harley-Davidson in kmetijske proizvode.
Udarec za Nemčijo
Nad tem so še posebej zaskrbljeni v Nemčiji, ki je največja evropska proizvajalka jekla. Predsednik nemške zbornice za trgovino in industrijo Martin Wansleben je opozoril, da bi uvedba carin lahko pomenila višje stroške za ameriške potrošnike in sprožila svetovno trgovinsko vojno. Amerika je za Nemčijo drugi najpomembnejši trg za EU. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko popoln upad trgovine z ZDA največje evropsko gospodarstvo skrčilo za odstotek.
Medtem ko ameriški trg za Štore Steel nima pomembne vloge, pa ta ni zanemarljiv za družbe Slovenske industrije jekla – Sij. Po zadnjih dosegljivih podatkih so v prvih šestih mesecih lani njene družbe tam ustvarile devet odstotkov izvoza oziroma 30 milijonov evrov prihodkov.
Evropa kolateralna škoda
Svetovalec uprave Štore Steel Marjan Mačkošek upa, da se ta juha ne bo pojedla tako vroča, kot se zdi zdaj, in da odkrite trgovinske vojne ne bo. »Ameriški trg je pomemben za evropske proizvajalce, še posebej za tiste, ki so nišni proizvajalci,« pravi, zato ga povračilni ukrepi ne bi presenetili. Kot pojasnjuje, bo avtomobilska industrija še vedno povpraševala po jeklu in veliko evropskih podjetij ima v ZDA avtomobilske tovarne, zato je ta trg za Unijo zanimiv. Meni, da bo odločitev o omejitvah odvisna tudi od pritiska ameriške predelovalne industrije, ki je porabnik jekla, na Trumpa. Dodaja, da sta glavni povod za razmišljanje o carinah Kitajska in Rusija, EU pa je le kolateralna škoda.
ZDA so zaradi dumpinških cen že pred časom uvedle ukrepe proti kitajskim proizvajalcem jekla, a dosegljivi podatki kažejo, da Kitajska ni več med desetimi največji uvozniki jekla v ZDA, zato se domneva, da prodaja prek drugih držav, denimo Vietnama. Največji izvozniki jekla v ZDA so tako Kanada, Brazilija, Mehika, Južna Koreja in Rusija.
Bush se je opekel
Trump tudi doma nima popolne podpore glede protekcionističnih ukrepov, saj celo v republikanskih vrstah opozarjajo na možne negativne posledice, ki so jih taki ukrepi prinesli leta 2002 v času predsednikovanja Georga W. Busha. »Obstaja malo ali nič dokazov, da uvoz jekla škodi naši varnosti, medtem ko je obilo dokazov, da bodo uvozne takse prizadele gospodarsko rast in terjale ameriška delovna mesta,« je opozorila nekdanja ekonomistka v Bushevi administraciji Christine McDaniel.
