Tiskane izdaje
Trbovlje − Dobrih 32 milijonov evrov neto čistega dobička, ki ga je lani imelo zasavsko gospodarstvo, je po besedah Irene Murnc, vodje Ajpesove izpostave v Trbovljah, najboljši rezultat zadnjega desetletja. Še leto prej neto čisti dobiček ni dosegel niti dveh milijonov evrov; v absolutnem znesku je torej višji za kar 30 milijonov evrov.
Podatki o gibanju neto čistega dobička oziroma izgube v zadnjih treh letih precej nihajo. Zasavske družbe so po večletnem poslovanju v rdečih številkah pozitiven rezultat oziroma neto čisti dobiček v višini 27 milijonov evrov imele v 2014, leto kasneje pa končale z 1,5-milijonsko neto čisto izgubo.
Prihodke je 1020 družb iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Litije beležilo v višini 800 milijonov evrov, odhodkov pa je bilo skoraj 764 milijonov evrov. Neto celotni dobiček, tako imenovani EBT, je tako znašal slabih 37 milijonov evrov. Denarni tok iz poslovanje je presegel 90 milijonov evrov, kar je za dobro petino več kot v 2015.
Zasavsko gospodarstvo se je nekoč ponašalo z velikimi družbami − paradnimi konji z več tisoč zaposlenimi. Zdaj večino družb predstavljajo mikrodružbe, v katerih je zaposlenih največ delavcev (35,7 odstotka), ustvarile pa so tretjino vseh čistih prihodkov od prodaje. Od velikih so ostale le še tri: zaposlovale so kar četrtino vseh delavcev zasavskih družb, ustvarile pa skoraj četrtino vseh čistih prihodkov od prodaje in skoraj polovico vseh čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu.
Najboljši rezultat so v 2016 dosegle srednje in velike zasavske družbe (18), ki so skupaj ustvarile 20 milijonov evrov ali 62 odstotkov neto čistega dobička regije − velike le malo več kot srednje.
Tako kot v preteklosti na poslovanje regije še vedno najpomembneje vplivajo družbe s področja predelovalnih dejavnosti: 15 odstotkov vseh jih je ali 153.
V letu 2016 so družbe iz vseh štirih zasavskih občin ugotovile neto čisti dobiček. Največ neto čistega dobička, 9,7 milijona evrov ali tretjino, so ustvarile zagorske družbe; bilo ga 82 odstotkov več leto prej. Sledijo družbe iz občine Hrastnik s 7,7 milijona evrov neto čistega dobička, družbe iz Trbovelj so ga ustvarile 7,3 milijona, litijske pa 7,2 milijona evrov ali 33 odstotkov manj kot v 2015.
V 2016 je v gospodarstvu štirih občin delalo dobrih 6720 ljudi, s povprečno mesečno plačo 1479 evrov, kar je 57 evrov manj kot znaša slovensko povprečje.
