Zasebna podjetja produktivnejša

Ljubljana − Obsežna raziskava o razlikah v učinkovitosti med državnimi in zasebnimi podjetji, ki so jo opravili na ljubljanski ekonomski fakulteti in je zajela 6000 družb od leta 2006 do 2014, je pokazala, da so bila po krizi uspešnejša podjetja, ki so v zasebni lasti z več kot 50-odstotnim lastniškim deležem enega lastnika. V investiranju pa so bila uspešnejša državna podjetja, ki se ukvarjajo s komunalno in energetsko dejavnostjo.

Omenjeno raziskavo bo na poslovni konferenci konec tedna v Portorožu predstavil programski vodja konference Janez Prašnikar. Rezultati raziskave Ade Guštin z ljubljanske ekonomske fakultete o vplivu lastništva na učinkovitost podjetij so na vzorcu 4500 podjetij pokazali, da so bila od leta 2006 do 2014, v primerjavi z družbami, ki imajo razpršeno lastniško strukturo (disperzivna podjetja), bolj produktivna podjetja v zasebni lasti. Zadnja so boljšo produktivnost dosegala do leta 2007, potem pa se je do leta 2014 ta razlika začela počasi zmanjševati.

Produktivnost zasebnih podjetij se je zmanjšala, vendar je bila v celotnem obdobju od leta 2006 do 2014 boljša od družb z razpršenim lastništvom. Državna podjetja so povečala zadolženost leta 2009, kar je odziv na krizo in težnjo, da bi preživela v kriznem času. Manjšo produktivnost od družb z razpršenim lastništvom so dosegala le leta 2007. Podjetja v lasti finančnih holdingov so v celotnem obdobju od leta 2007 do 2014 dosegala manjšo produktivnost od družb z razpršenim lastništvom.

Po besedah Janeza Prašnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete ni mogoče dokazati, da se produktivnost državnih družb razlikuje od podjetij z razpršenim lastništvom, pri čemer je opazen trend naraščanja produktivnosti v letih 2013 in 2014. Eden od vzrokov, da so bila zasebna podjetja pred krizo bolj produktivna, je bil investicijski bum, ki je bil povezan z dodatnim zadolževanjem. Ko se je začela kriza, se je ta investicijski bum, v katerega so bila vključena predvsem zasebna podjetja, precej zmanjšal. Pred krizo so se državna podjetja manj zadolževala. Do leta 2009 so se državne družbe zadolževale, ker je bilo treba najti likvidnostne vire, da so lahko preživele, po letu 2010 pa so se povišale cene storitev državnih podjetij, zlasti v sektorju komunale in energetike. V zadnjem obdobju pa učinkovitost državnih družb celo raste.

V raziskavi niso proučevali razlik v učinkovitosti med domačimi in tujimi lastniki, ki so jih uvrstili med zasebne. Ko gre za tuje lastništvo, je po Prašnikarjevem mnenju pomemben tako imenovani cherry pick effect. Gre za to, da so podjetja v lasti tujcev lahko bolj učinkovita, ker so tuji lastniki pač izbrali najboljše družbe. V tranziciji pa se zasebne družbe najprej spoprijemajo s padcem produktivnosti, ki je povezana s prestrukturiranji na kratek rok, kar lahko privede v neskladje: če so izbrana najboljša podjetja, potem je učinek manjše produktivnosti na ta račun manjši. Ena od pomembnejših ugotovitev, na katero opozarja Guštinova, se nanaša na primerjavo med podjetji z enim lastnikom oziroma dvema. Raziskava je pokazala, da so bila podjetja z dvema lastnikoma učinkovitejša kot družbe z enim samim lastnikom. Tako podjetja z enim samim lastnikom kot družbe z dvema so bili uspešnejši od družb z razpršenim lastništvom.