Tiskane izdaje
Ljubljana – Napovedana zdravstvena reforma korenito posega v uveljavljeni sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga pri nas izvajajo tri zavarovalnice. Če bo obveljal predlog, da uveljavljeno zavarovanje ukinejo oziroma nadomestijo z obvezno participacijo, bo naš zavarovalniški sistem izgubil petino vse zbrane zavarovalniške premije, ob delo pa bo kakšnih 500 zaposlenih.
Še bolj skrb vzbujajoče pa je lahko tudi opozorilo zavarovalnic, da utegnejo s predlaganimi spremembami (ukinitev dopolnilnega zavarovanja, uvedba obvezne participacije – tako rekoč davka) uničiti medgeneracijsko solidarnost. Zavarovalnice namreč opozarjajo, da bosta napovedana nabor in krčenje zdravstvenih pravic na koncu najbolj prizadela najšibkejše – stare in bolne ljudi.
Ali, kakor poudarja Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) v imenu vseh treh zavarovalnic, ki zdaj opravljajo dodatno dopolnilno zavarovanje (Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, zdravstvena zavarovalnica) – bi ta ukinitev ključno škodo povzročila uporabnikom sistema zdravstvenega varstva. V praksi bi to lahko privedlo do tega, da bi bila s stroški teh storitev obremenjena le tista skupina ljudi, ki jih bo najbolj potrebovala; v glavnem upokojenci. Zato SZZ svari: »S tem bi bila seveda porušena solidarnost med zdravimi in bolnimi, kot jo danes poznamo v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.«
Ob tem na zanimivo podrobnost opozarja tudi Triglav, zdravstvena zavarovalnica (TZZ), namreč da je za dolgoročno vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema ključno, kako se bomo pripravili na prihajajočo tujo konkurenco tako na področju izvajanja zdravstvenih storitev kakor tudi pri financiranju zdravstvenega varstva. »V nasprotnem primeru bomo v prihodnje priča izvajanju zdravstvenih storitev v tujini, kar bo dodatno zmanjšalo učinkovitost slovenskega zdravstvenega sistema in tudi vplivalo na celotno gospodarsko dejavnost v državi.«
Predlagana participacija kot prikriti davek
Zavarovalničarji že sam sistem obvezne participacije, ki naj bi nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, razumejo kot obvezni samoprispevek, ne pa kot sistem, s katerim bi se spodbujalo racionalnejšo rabo zdravstvenih storitev; govorijo celo o zlorabi besede participacija.
Triglav, zdravstvena zavarovalnica: »Dajatev, kot si jo je ministrstvo zamislilo, nima narave participacije, ampak prikritega davka oziroma obveznega prispevka iz neto prejemkov državljanov.« Zavarovalnice tudi trdijo, da je predlagana splošna participacija nekakšen unikum med državami članicami OECD. Ker še ni določeno, kako bo ta bodoči prispevek kategoriziran, je mogoče o njem razmišljati kot o novem davku, seveda progresivnem, trdijo zavarovalnice.
A o problemih, kdo bi bili zavezanci, kako bi se ta prispevek plačeval, kdo bi ga pobiral, več prihodnjič, zdaj še opišimo, kakšne posledice lahko pričakujejo tri dopolnilne zdravstvene zavarovalnice. V skrajnem primeru jih lahko ukinitev obstoječe oblike dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga tudi same ponudnice sicer ne razumejo kot idealnega, uniči.
Zavarovalnice ukinjajo, pa kaj potem?
V Vzajemni in v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, predstavlja namreč tovrstno zavarovanje več kakor 95 odstotkov njihovega prihodka, v Adriaticu Slovenici pa 35 odstotkov. Kakor so nam odgovorili iz Slovenskega zavarovalnega združenja, morebitna ukinitev teh zavarovanj seveda lahko pomeni drastično spremembo pri njihovem poslovanju.
Na leto te zavarovalnice zberejo več kakor 400 milijonov evrov dopolnilne zdravstvene premije, kar je okrog petino vseh zavarovalniških premij, zato bi posledice ukinitve čutila celotna slovenska zavarovalna panoga. Gotovo ukinitev tudi ne bi bila brez posledic za zaposlene v teh zavarovalnicah: v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, jih je skoraj 80, v Vzajemni je redno zaposlenih skoraj 300, V Adriaticu Slovenici jih je skupaj več kakor 950 in kakšna tretjina jih verjetno dela pri tem zavarovanju.
Če poenostavimo, bi se torej lahko z ukinitvijo teh zavarovanj znašlo na cesti vsaj kakšnih 500 zavarovalniških uslužbencev. Tudi dejstva, kaj to pomeni za manjše davčne prihodke, ne kaže spregledati. Pristop pa kaj potem, če propade kakšna zavarovalnica, saj propadajo tudi druga podjetja, je gotovo preveč poenostavljen.
Zavarovalnice zanikajo dobičke
Seveda se poraja tudi vprašanje, koliko bi se lahko z ukinitvijo dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj povečali toliko želeni racionalizacija in učinkovitost financiranja zdravstva in njegovih storitev. Znane so (posplošene) ocene, da naj bi imele zavarovalnice, ki ponujajo tovrstna zavarovanja, visoke stroške poslovanja, a tudi visoke dobičke, kar pa je sploh nedopustno.
Seveda v zavarovalnicah pojasnujejo povsem drugače: stroški niso tako visoki, kakor se prikazuje, dobičkov pa sploh ni, ampak izgube. Že sami stroški so seveda večplastni in se tudi vračajo v sam sistem. Adriatic Slovenica: »Ogroženo bo tudi javno zdravstvo, saj se približno tretjina vseh stroškov dodatnega zavarovanja v drugih oblikah vrne nazaj v zdravstveni sistem.« O drugih posledicah ukinjanja tega zavarovanja prihodnjič.
