Tiskane izdaje
V raziskavo so vključili deset držav, ki so se leta 2004 pridružile Evropski uniji, in tudi Nemčijo, kjer so pred kratkim sklenili uvesti ženske kvote za nadzorne svete javnih družb. Raziskava je pokazala, da so te članice v okviru EU dosegle gospodarski napredek, da ne pa tudi zadostnega napredka pri zagotavljanju enake obravnave spolov. Slovenija je pri tem na nekaterih področij celo med najboljšimi.
Nekatere od teh držav imajo že zdaj tako imenovane politične kvote, a je položaj na tem področju še vedno slab. Po deležu poslank sta se najbolje odrezali Slovenija in Nemčija, kjer ta delež dosega tretjino, najslabše pa je na Madžarskem, kjer znaša le desetino. Tudi med predsedniki vlad in ministri prevladujejo moška imena.
Manj žensk v upravah
Nič boljša ni slika v podjetjih. Raziskava (glej graf) ugotavlja, da je v 11 članicah zaposlenost žensk v primerjavi z moškimi še vedno nižja. Najnižja je na Malti (44 odstotkov), najvišja pa v Nemčiji, kjer se je v zadnjem desetletju povzpela na 68 odstotkov. V Sloveniji je 61-odstotna. Ženske so slabše zastopane tudi v upravah, kjer se položaj počasi izboljšuje. V vodstvu javnih delniških družb jih največ, kar tretjino, najdemo v Latviji, najmanj, le tri odstotke, pa na Malti in Cipru, Češkem in v Estoniji, kjer jih je sedem odstotkov. V Sloveniji smo s 23 odstotki v zgornji polovici, veliko slabši pa smo pri presednicah uprav, saj jih ima le pet odstotkov borznih družb. Največ − petino − predsednic uprav najdemo na Poljskem in Slovaškem.
In kaj so vzroki za slabšo zastopanost žensk na vodilnih položajih? »Zasedanje odgovorne funkcije zahteva celega človeka, kar pomeni, da ženska, ki je poleg tega tudi mati in partnerka, mora v napredovanje nedvomno vložiti več energije,« pravi vodja progama SheXo in partnerka pri Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj in opozarja na pomembno vlogo družine. »Se pa na tem področju, vsaj sodeč po rezultatih naše raziskave, dogajajo pomembne spremembe. Med slovenskimi poslovneži je namreč kar 52 odstotkov takih, ki bi se bili za uspeh svoje partnerke pripravljeni odpovedati lastni karieri, medtem ko je žensk zgolj 25 odstotkov.«
Najučinkovitejši programi za povečanje števila žensk na vodilnih položajih so po Deloittovi raziskavi fleksibilni delovni pogoji, nemoten prehod na porodniški dopust in vrnitev v službo ter zagotavljanje uravnoteženosti med profesionalnim in zasebnim življenjem.
Bolj izobražene,
Skoraj tri četrtine vprašanih vodilnih je v raziskavi odgovorilo, da njihova podjetja nimajo vzpostavljenih programov za razvoj talentov, kar po mnenju avtorjev raziskave kaže, da si podjetja ne prizadevajo dovolj za zagotavljanje interne spolne raznolikosti. Pri tem je zanimivo, da se kar 59 odstotkov vprašanih ne strinja z uvedbo ženskih kvot.
Kako torej doseči napredek? Ukrepi za zmanjševanje neenakosti med spoloma so lahko zelo različni, pravi Žibret Kraljeva: »Seveda bi si vsi želeli, da bi lahko uravnotežili zastopanost spolov v upravah z drugimi, mehkejšimi ukrepi, kot so programi za razvoj talentiranih kadrov, fleksibilni delovni pogoji itd., vendar je naša raziskava pokazala, da podjetja teh ukrepov preprosto ne izvajajo oziroma so tista, ki jih, v manjšini. Pozitivna stran kvot je, da podjetja prisilijo v akcijo.« Kot primer uvedbe kvot navaja Norveško in Nemčijo.
Ženske so pomembne potrošnice
»Žalostno je, da nismo med najslabšimi, ker to pomeni, da je položaj slab tudi v drugih članicah,« skromno število žensk na vrhu podjetij komentira izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc, ki meni, da največjo odgovornost za to nosijo nadzorni sveti.
Priznava, da ženske potrebujejo več spodbude za napredovanje, kar je naloga učinkovitega upravljanja talentov v podjetju. Namesto tega ženske pogosto ostanejo v srednjem menedžmentu. Šmučeva opozarja, da ženske postajajo vse bolj pomembne potrošnice: »Nadzorni sveti morajo biti pri sestavi uprav pozorni na ekonomsko moč ženske kot kupcev,« pravi sogovornica.
