Tiskane izdaje
Tako se uresničujejo napovedi, da bo Žito še ta mesec, dokončno in v celoti pa najverjetneje še pred iztekom leta v rokah hrvaških lastnikov. Naj spomnimo, da je konzorcij prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga (SDH) pogodbo o prodaji več kot polovičnega deleža delnic Žita s Podravko podpisal 21. aprila letos.
Potem ko je Podravka v drugi polovici preteklega meseca pridobila vsa potrebna dovoljenja hrvaških regulatorjev za nakup več kot polovičnega deleža slovenske družbe (slovenski varuh konkurence je nakup odobril že prej), so ji bila odprta vrata za sklepno dejanje prevzemanja Žita.
»Podravka je izpolnila vse pogoje, določene s pogodbo o nakupu 183.386 delnic družbe Žito, ki jo je s konzorcijem prodajalcev - Slovenski državni holding (SDH), Modra zavarovalnica, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenica in NLB Skladi - sklenila 21. aprila letos. Danes je transakcija zaprta pri Centralni klirinško-depozitni družbi RS,« so zapisali v sporočilu na Seonetu.
Iz Slovenskega državnega holdinga pa so ločeno na spletni strani Ljubljanske borze sporočili, da so za svoj 12,26-odstotni delež v Žitu prejeli 7,86 milijona evrov in na Podravko preknjižili svoje delnice Žita, s čimer se je prodaja tudi uspešno končala.
Za delnico je hrvaška družba plačala 180,10 evra oziroma je za malo več kot polovični delež odštela malo več kot 33 milijonov evrov.
Podravka velja za eno najpomembnejših hrvaških podjetij z okrog 5600 zaposlenimi. Najbolj znana je po blagovni znamki dodatka jedem Vegeta, v njeni lasti pa so še Čokolino, Čokolešnik, Dolcela, Lino, Fant, Eva, Kviki, Lero, Studenac in Belsad (nekoč v slovenski lasti, kupili so to od Droge Kolinske).
Sporna dokapitalizacija z državno pomočjo
Podravka se je morala za nakup Žita dodatno kapitalizirati, in sicer za 67 milijonov evrov (510 milijonov kun, ki jih je zbrala v dveh krogih). Pri dokapitalizaciji je sodelovala tudi hrvaška država, ki je tako v družbi obdržala nadzorni delež. Vlogo hrvaške države in pokojninskih skladov pri dokapitalizaciji pa je že večkrat izpostavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki zaradi tega ni izključil preverjanja transakcije in prijavo suma nedovoljene državne pomoči pri evropski komisiji.
Hrvaška vlada je že napovedala, da bo svoj delež v Podravki prodala takoj, ko bodo razmere na trgu ugodnejše in bodo lahko ustvarili prihodke za državni proračun.
Podravka bo morala po zakonu o prevzemih zdaj objaviti še ponudbo za prevzem in enako kupnino (180,10 evra za delnico) ponuditi še preostalim delničarjem ljubljanske družbe. Za stoodstotno lastništvo Žita bodo tako odšteli okrog 65 milijonov evrov.
Največji odkupovalec slovenske pšenice
Žito je eno največjih slovenskih prehranskih podjetij in največji odkupovalec v Sloveniji pridelane pšenice. Njegove najbolj znane blagovne znamke so Gorenjka, Šumi, 1001 cvet, Zlato polje, Maestro, Natura. V zadnjih letih pa krepijo svojo zastopanost na tujih trgih, tujim kupcem vse bolj uspešno prodajajo tudi kruh, njihov najboljši izvozni izdelek med kruhi je ajdov z orehi.
Skupina Žito je v prvi polovici leta ustvarila za 54,6 milijona evrov prihodkov, kar je za skoraj dva odstotka več kot lani v tem času, hkrati je čisti dobiček povečala za osem odstotkov (na 656.000 evrov). Matična družba Žito je v polletju prodala za dobrih 51 milijonov evrov izdelkov in storitev, kar je 2,9 odstotka več kot lani. Njen dobiček pa je bil v tem obdobju višji za kar 56 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom in ga je bilo za 449.000 evrov. V Skupini Žito je bilo v tem času 1168 zaposlenih.
Iz Podravke, ki nima svojega pekovskega programa, napovedujejo, da bodo Žitu omogočili, da še bolj internacionalizira svoje poslovanje in ponudi svoje izdelke še večjemu številu potrošnikov.
