Tiskane izdaje
Ljubljana − Podravka je za delnico Žita plačala 180,10 evra, kar pomeni, da celotna kupnina 51,55 odstotka Žita znaša 33 milijonov evrov. Član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak je na novinarski konferenci prodajo označil za vesel dogodek: »Veseli smo, da je kupec sposoben in voljan razvijati Žito.« Medtem ko je predsednik uprave SDH Matej Pirc Podravko označil za strateškega partnerja.
Podravka želi po besedah predsednik uprave Zvonimirja Mršića postati konsolidator prehrambne industrije v regiji Adritic in pri tem izkoristiti vse potenciale, ki jih ima Žito. »Ta transakcija ustvarja novega liderja v Sloveniji in krepi položaj Podravke v regiji Adriatic,« je poudaril.
»Iniciativo za prodajo so že v letu 2013 podali lastniki družbe, ki so, združeni v prodajni konzorcij, vodili tudi sam prodajni postopek. Družba je omogočila izvedbo vseh potrebnih tehničnih korakov znotraj samega prodajnega procesa. Glede na to, da so postopki dolgotrajni in zahtevni, nas veseli, da prihajajo v sklepno fazo,« je dejal predsednik uprave Žita Janez Bojc.
Zaključek prodaje v prihodnjih mesecih
Po zaključenem prenosu delnic bo Podravka objavila ponudbo za prevzem preostalih delnic v skladu z zakonom o prevzemih.
Konzorcij prodajalcev ocenjuje, da bo Žito dobilo dolgoročnega strateškega in izkušenega lastnika iz prehrambene industrije, ki lahko omogoči rast in razvoj Žita tudi izven Slovenije.
Zaključek postopka je predviden v prihodnjih nekaj mesecih, saj mora kupec pridobiti dovoljenje regulatorjev. Kupnina, ki jo bo prejel SDH, bo namenjena pokrivanju obveznosti SDH, ki jih ima po Zakonu o denacionalizaciji in drugih zakonih, so sporočili iz SDH.
Predstavniki kapitala v nadzornem svetu Žita (Milan Kneževič, Maja Makovec Brenčič, Adrijan Rožič in Rajko Stanković) so podali odstopne izjave z mesta članov nadzornega sveta, za primer uspešnega zaključka prodajnega postopka, in sicer z dnem prve skupščine po zaključku transakcije.
Zaustavitev trgovanja z delnicami
Informacijo o prodaji Žita je za STA dopoldne potrdil član uprave Slovenskega državnega holdinga Matej Runjak. Žito je eno od 15 podjetij s seznama za privatizacijo.
Iz SDH so konec marca sporočili, da konzorcij prodajalcev družbe vodi pogajanja z dvema najboljšima ponudnikoma. Po neuradnih informacijah časnika Finance poleg Podravke še s skladom PME Capital.
Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 183.386 delnic enega največjih slovenskih živilskih podjetij se je sicer iztekel 30. januarja. Konzorcij prodajalcev poleg SDH sestavljajo še Modra zavarovalnica, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenica in NLB Skladi.
Uprava Žita je zaradi postopka prodaje večinskega deleža družbe danes Ljubljanski borzi posredovala zahtevo za začasno zaustavitev trgovanja z delnicami družbe, kar je borza tudi storila. Z Žitovimi delnicami se danes tako ne bo trgovalo.
Pomemben člen žitne verige
Žito je eno največjih slovenskih prehrambenih podjetij in kot največji odkupovalec v Sloveniji pridelane pšenice pomemben člen slovenske žitne verige. Ponaša se ponaša s številnimi uglednimi blagovnimi znamkami, kot so Gorenjka, Šumi, 1001 Cvet, Zlato polje ter Maestro, v zadnjih letih pa vse bolj krepi tudi izvoz na tuje trge.
Pomembnejše dejavnosti skupine so proizvodnja pekarskih, slaščičarskih in mlevskih izdelkov, zamrznjene hrane, bonbonov, žvečilne gume, čokolade, biskvitnega peciva, testenin, začimb, čajevin riža ter dejavnost maloprodaje.
Dejavnost skupine temelji na štirih stebrih: kruh (40 odstotkov celotne prodaje), sodobna kuhinja (26 odstotkov), konditorstvo (21 odstotkov) in mlinarstvo (11 odstotkov).
Žito lani tri milijone čistega dobička
Žito je lani na ravni skupine ustvarilo 113,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot predlani, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 37 odstotkov na tri milijone evrov. Kot je ob objavi poslovanja ocenil predsednik uprave Žita Janez Bojc, gre za ene najboljših rezultatov zadnjih let.
Matična družba Žito pa je lani ustvarila 106,4 milijonov evrov čistih prihodkov oz. tri odstotke več kot leto prej, čisti dobiček pa se je znižal za šest odstotkov na 2,3 milijona evrov.
»Žito je danes tako v odlični kondiciji«, je izpostavil Janez Bojc in ob tem dodal: »Verjamemo in upamo, da z novim lastnikom dobivamo dolgoročnega strateškega investitorja, ki bo znal izkoristiti celoten potencial družbe in skupnih sinergijskih učinkov na področju prehrambne industrije v celotni regiji.«
Podravka ena vodilnih v vzhodni Evropi
Hrvaška Podravka je eno vodilnih podjetij živilske industrije v vzhodni Evropi. Posluje v več kot 40 državah na vseh celinah. Njene temeljne dejavnosti so živila, pijače in farmacevtski izdelki.
Na slovenskem trgu so poleg Vegete najbolj iskane Podravkine znamke Fant, Lino, Podravka juhe, Dolcela in Eva. Leta 2009 je Podravka kupila znane slovenske blagovne znamke Čoko in Čokolešnik ter Belsad, s katerimi je okrepila svoj tržni položaj v Sloveniji.
Skupina Podravka je imela lani več kot 3,5 milijarde kun (okoli 460 milijonov evrov) prihodkov od prodaje ter 92,5 milijona kun (okoli 12 milijonov evrov) dobička.
Hrvaška država ima v lastniški strukturi nekaj več kot 26 odstotkov delnic, pokojninski skladi pa skoraj 34 odstotkov. Mali delničarji imajo 29-odstotni delež, manjše deleže pa imajo tudi banke in kapitalski skladi.
Prodana tujcem
Spomnimo, Mercator je prejšnji teden prodal Pekarno Grosuplje slovensko-srbskemu Don Donu. Pivovarno Laško pa je kupil nizozemski Heineken. Radenska je šla v roke češki Kofoli. Hrvaški Agrokor je lani kupil Mercator, Fructal je v rokah srbskega Nectarja, Ljubljanske mlekarne pa je kupila multinacionalka Lactalis.
