Tiskane izdaje
Ljubljana – Zračni promet nad Slovenijo poteka kljub čedalje večji gostoti že več let brez zamud, pri stroških bo naša država po besedah direktorja družbe Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) Franca Željka Županiča v triletju 2012–2014 tudi nižala cene.
Ob prvi oceni načrtov, kako doseči postavljene cilje, je evropska komisija tako kot še dvajset drugih članic EU, med njimi so vse slovenske sosede in velika trojica Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, opomnila Slovenijo. Županič je prepričan, da bo Slovenija ob oddaji končnega načrta izvedbe, ki je predviden do konca letošnjega leta, med tistimi državami, ki bodo izpolnjevale vseevropske cilje, kar pa naj ne bi uspelo kar nekaterim pomembnim članicam EU.
Slovenija je po višini preletnih pristojbin za leto 2012 med 27 članicami EU v drugi tretjini, priznava Županič, vendar po drugem najpomembnejšem vseevropskem cilju – zagotavljanju ustreznih kapacitet v slovenskem zračnem prostoru – sodimo v sam vrh EU. Pri prepustnosti in zmogljivosti Slovenija vse zahteve gladko izpolnjuje, zamud v zračnem prometu ni, medtem ko so, na primer, v Avstriji in na Hrvaškem velike.
Znižanje preletnih pristojbin
Preletno pristojbino izračunavajo po formuli, ki jo določa EU, v njej je pomembna razdalja preleta in teža letala. Tako na preletno pristojbino v Sloveniji negativno vpliva predvsem majhnost slovenskega zračnega prostora, vendar jo že tretje leto znižujejo, trend zmanjševanja pa je opazen tudi v obdobju 2012–2014. Evropska komisija zahteva 3,5-odstotno zniževanje preletnih pristojbin na leto, medtem ko je doslej veljalo, da morebitni primanjkljaj v tekočem letu lahko nadomestijo z višjimi cenami v prihodnjem letu.
Zakonodaja EU je zelo jasna, preletna in terminalna (letališka) pristojbina pa sta edini vir denarja KZPS. Leta 2010 so prihodki od prodaje znašali 30,1 milijona evrov, od tega s preletnimi pristojbinami 26,3 milijona, s terminalnimi pa 3,1 milijona, medtem ko so preostali prihodki znašali 0,7 milijona evrov. KZPS ne dobi iz državnega proračuna niti enega evra, v resnici je eden večjih slovenskih izvoznikov, saj štiri petine denarja zasluži v tujini s preletnimi pristojbinami, ki jih plačujejo tuji letalski prevozniki.
Tukajšnja Adria Airways pri preletnih pristojbinah ni niti med desetimi največjimi plačniki, zato je njen delež pri letaliških pristojbinah tripetinski, a se zaradi težav Adrie zmanjšuje, zmanjšuje pa se tudi obseg vsega zračnega prometa na ljubljanskem letališču. Medtem ko je bil obseg preleta letos več kot za tri desetine višji kot leta 2008, je letošnji terminalni promet za več kot 15 odstotkov nižji kot leta 2008.
Tudi formula za izračun terminalne pristojbine skladno z evropsko zakonodajo temelji na teži letal, ki pristajajo na slovenskih letališčih, kar negativno vpliva na višino terminalnih pristojbin, saj v Sloveniji večinoma pristajajo manjša letala. Tako sta, na primer, Avstrija in Hrvaška po višini terminalne pristojbine cenejši od Slovenije, medtem ko je Madžarska precej dražja. Ceno terminalnih pristojbin enako kot preletno pristojbino določa minister za promet na podlagi stroškov za vsa tri letališča. Če bi bile določene za vsako letališče posebej, bi bile na Brniku, kjer je kar 95 odstotkov vsega prometa v terminalni fazi, nižje, v Mariboru precej višje, v Portorožu pa astronomske.
Kadar se promet zmanjšuje, se pristojbina povečuje, saj službe delujejo ne glede na število letov. Če bi Air India res pristajala z velikimi letali na Brniku, bi se cene terminalnih pristojbin samodejno znižale.
Nikakor pa KZPS ne sme poslovati diskriminatorno, da bi kateremu od prevoznikov pogledala skozi prste in znižala pristojbine, saj bi to pomenilo kršitev evropske zakonodaje, ki je enotna za vse države članice in ne omogoča razlikovanja cen po posameznih uporabnikih.
Prevozniki pristojbine sicer plačujejo Eurocontrolu, katerega članica je tudi Slovenija in ki izdaja račune za opravljene storitve ter skrbi za morebitno izterjavo. Eurocontrol pobrane pristojbine skladno z veljavno zakonodajo pošlje KZPS, ki poravna obveznosti opravljenih nalog v zvezi z navigacijskimi službami novi agenciji za civilno letalstvo in agenciji za okolje za meteorološko službo.
Ljubljanski center radarske kontrole je nastal po osamosvojitvi Slovenije, radarski kontrolorji pa že osemnajst let delajo v kletnih prostorih sredi Ljubljane. Na Slovaškem gradijo, Hrvaška ima nov center, Avstrija spet novega, Srbija ima novega. Vsi so v času recesije gradili, v Sloveniji pa malo zamujamo. Nova stavba na Brniku je visokotehnološka, saj je tri petine objekta namenjenega tehnološkim procesom, preprojektiran je bil le del, kjer je bil prvotno načrtovan stometrski stolp in zaradi katerega je v tako imenovani gradbinski aferi Čista lopata – projekt padel.
