Zupanc: DUTB enega osiromaši, da ima drugi večji izplen

Celje − DUTB je bila proti poenostavljeni prisilni poravnavi PSZ, ki je konec avgusta predlagal prisilno poravnavo. Večinski lastnik PSZ Darko Zupanc, ki mu DUTB očita izčrpavanje skupine za osebne interese, je prepričan, da je prav DUTB tista, ki igra posebno igro. »Marito so ocenili na komaj 4,2 milijona evrov, da bi jo lahko prodali skupaj z drugimi hoteli v Portorožu,« pravi Zupanc.

Zupancu so pojasnili, da cenitve nepremičnin in hčerinskih družb PSZ niso bile opravljene za namen prodaje. Kljub temu ga skrbi, saj gre za zelo velika odstopanja od tržne vrednosti. Krepko pod ceno so bili ocenjeni poslovna stavba v Beogradu, zemljišče v Novem Sadu in podjetje Meja Šentjur, ki edino v skupini PSZ v Sloveniji prinaša dobiček in za katerega v PSZ ocenjujejo, da ima vrednost pet milijonov evrov. Po cenitvi je vredno nič evrov.

Načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga morajo celjskemu sodišču predložiti do jutri, predvideva prodajo nepremičnin. Vendar Zupanc poudarja, da mora biti cena poštena: »Če bi bile cene take, kot so v njihovi cenitvi, bi šlo za razlastitev.« V takem primeru bi tudi Zupanc nasprotoval prisilni poravnavi in se raje strinjal s stečajem, ki ga je sicer že konec januarja predlagala Abanka Vipa.

Zupanc je še enkrat potrdil, da se je v primeru prisilne poravnave pripravljen delno umakniti iz lastništva PSZ, v katerem ima 56 odstotkov, obdržati želi 25 odstotkov. V primeru stečaja pa napoveduje trd boj: »Gledal bom pod prste in tožil.«

Ozadja, dolgovi in poroštva

DUTB je sodišču poročal, da Zupanc skupino PSZ izčrpava za lastne interese. Navedla je posojila, ki jih je Zupanc prejel in naj jih ne bi imel namena vrniti. Zupanc trditve DUTB zavrača in pravi, da so bila vsa posojila namenjena naložbam, v zadnjem naložbenem ciklusu je šlo predvsem za gradnjo poslovnega centra v Beogradu in obnovo hotela Marita.

Dodaja, da so vsi pritiski, ki jim je priča, del scenarija: »Najprej so odpovedali vse kredite, sledila je dražba Marite za 100.000 evrov, čeprav smo vanjo vložili 18 milijonov. Dražba je bila preklicana, ker je uspela poenostavljena prisilna poravnava. Tretja poteza pa je bila napad na mojo osebnost. Vse z namenom, da poceni pridejo do Marite, ki bi jo prodali z drugimi hoteli v Portorožu, Bernardin pa bi s kupnino poravnaval obveznosti do DUTB. To je kriminal, da DUTB enega osiromaši, da ima drugi večji izplen.«

Zupanc verjame, da so se ga v DUTB načrtno lotili tudi glede na očitke, da ima Marita premalo realizacije: »Zapisali so, da je realizacija v Mariti premajhna, ker Zupanc jemlje denar iz gostinstva in se bogati. Štirje portoroški hoteli skupaj naredijo na leto osem milijonov evrov realizacije, ena mala Marita s 83 sobami pa bi jih morala narediti pet milijonov? Namen je bil očrniti PSZ, na žrtveni oltar postaviti Zupanca, nato pa udariti po premoženju, ki ga ni malo.«

Zupanc zatrjuje, da je imela skupina 31. avgusta 60,7 milijona evrov obveznosti do bank, od tega 48 milijonov evrov do slovenskih. V skupini je po Zupančevih besedah za 17,5 milijona evrov poroštev, ki so še eno bojno polje z DUTB.

Prav zaradi 16 milijonov evrov poroštva Avta Celje skupini PSZ, ki ga v NFP vodstvo podjetja sploh ni omenilo, je DUTB zahtevala stečaj Avta Celje oziroma vključitev v upniška odbora. Zupanc je povedal, da že pridobivajo pravna mnenja: »Poroštva hčerinskih družb matični družbi so v mednarodnem gospodarskem pravu (več kot dve tretjini prometa PSZ ustvari s podjetjema Hyundai auto Zagreb in Hyundai auto Beograd, op. p.) brezpredmetna, razen do višine zadržanega dobička.«

Mali delničarji za prisilno

Predsednik Društva Mali delničarji Rajko Stanković je dejal, da je za male delničarje, ki jih je v PSZ okoli 3500, prisilna poravnava ugodnejša, se pa tudi oni bojijo razprodaje premoženja. Zupancu so predlagali, da poišče novega neodvisnega cenilca.

Tudi mali delničarji so prepričani, da se poroštva za eno obveznost, ki so jih dala različna hčerinska podjetja, ne morejo seštevati. Kljub visokim dolgovom Stanković verjame Zupancu, da se PSZ v taki obliki lahko reši: »Čeprav prometa z delnicami ni, je delnica še vedno vredna med tri in štiri evre, česar pri drugih holdingih ni. Samo z avtomobilsko divizijo delajo velik EBITDA (denarni tok iz poslovanja), v skupini je sicer za sedem milijonov evrov EBITDA na sto milijonov evrov prihodkov na leto.«

Vodja upravljanja kreditov na DUTB Miha Štepec je pri komentiranju poslovanja PSZ previden: »Skupina PSZ je eden od primerov, kjer se trenutno dogaja precej aktivnosti, zato je podrobnosti težko komentirati, saj to lahko škodi procesu. Pristop je podoben kot pri drugih finančnih holdingih. Glavna težava te in podobnih skupin je velika prepletenost družb in medsebojna soodvisnost, kar je lahko vodilo tudi do izčrpavanja zdravih jeder posameznih podjetij v holdingu. Naš namen je družbe, ki ustvarjajo denarni tok in imajo možnost preživetja, zaščititi in preprečiti odtekanje denarja iz njih ter jim tako omogočiti preživetje in nadaljevanje dejavnosti.«