Tiskane izdaje
Razpoloženje malih podjetnikov so na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) od konca lanskega leta izmerili že tretjič, pomladno melanholično jamranje je po besedah prvega moža zbornice Štefana Pavlinjeka zamenjal zmerni optimizem. Dno v obliki črke U je doseženo, kriza naj ne bi imela oblike Y. Na OZS namreč upajo, da slabše niti pozimi ne bo. Kako globoka je (bila) kriza, dokazuje po njegovih besedah dejstvo, da je plačilna nedisciplina zajela storitvene dejavnosti, česar skoraj niso mogli predvideti. Ker so na plačilno nedisciplino začeli opozarjati tudi v EU, je upanje, da se bo kaj spremenilo, bolj realno.
Za ugodnejše napovedi si del zaslug lastijo tudi na OZS, kjer so vlado pravočasno prepričali, kakšni bi bili primerni ukrepi. Z njimi je malo gospodarstvo prihranilo na desetine milijonov evrov. Pavlinjek je tako omenjal 50-milijonski prihranek zaradi višjih davčnih olajšav za naložbe, pa 39-milijonski prihranek zaradi vračila trošarin avtoprevoznikom, tudi 50 milijonov zaradi spremenjenega obračuna akontacije davka. Svoje (146 milijonov evrov) je prineslo povečanje sredstev v Slovenskem podjetniškem skladu, ki je podprl polovico od več kot šeststo dobrih projektov. Visoki so učinki dokapitalizacije banke SID, delnega subvencioniranja polnega delovnega časa, subvencioniranja čakanja na delo, skrajšanja vračila DDV (še bolje pa bi bilo, če bi to uveljavili pred 1. januarjem 2010), jamstvene sheme ...
Generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny je opozoril, da gre pri anketi za mnenja ljudi, in ne za statistično govorico številk. A tudi te kažejo, da se kriza umirja. Če se je število zaposlenih januarja letos zmanjšalo za 7600 in bilo še vso pomlad večje kot tisoč, se je julija in avgusta zmanjšalo na 400 do 450 na mesec. Anketa kaže, da desetina obrtnikov in malih podjetnikov že napoveduje novo zaposlovanje. Do konca leta se zna povečati število gospodarskih subjektov na trgu. Kriza je bila huda, saj so na primer prihodki od prodaje upadli za tri in celo štiri desetine. Malo gospodarstvo bo vse to preživelo: z notranjimi rezervami, varčevanjem. Kapitala ni veliko, zato so mali hitreje v težavah. Tudi odpuščene delavce z znanjem je težko hitro nadomestiti, kar je drugače, kot je v velikih družbah.
Večina malih podjetij je v kriznem letu imela likvidnostne težave, in to predvsem zaradi zamud pri plačilih. Banke po Pšeničnyjevih besedah niti niso glavni problem. Po anketi je tri petine podjetij znižalo svoje cene: veliko v gradbeništvu, tudi v storitvah, medtem ko drugje, na primer v gostinstvu, pocenitev ni bilo. Pšeničny in Pavlinjek se strinjata, da je morda v najtežjem položaju prevozništvo. Zato je v sredo podpisan sporazum s prometnim ministrom o reševanju dejavnosti toliko pomembnejši uspeh.
Koliko se je (malo) gospodarstvo res izvilo iz najhujšega, bo mogoče ocenjevati po celjskem obrtnem sejmu (od 9. do 16. septembra), ki bo tudi v svoji dvainštirideseti ponovitvi največji poslovno-sejemski mednarodni dogodek v Sloveniji, namenjen predstavitvi dosežkov na področju obrti in podjetništva, novih tehnologij in predstavitvi podjetij. Poleg tradicionalne mednarodnosti napoveduje Štefan Pavlinjek novi gostji: Rusijo in Indijo, kjer bi radi promovirali naše kooperante za avtomobilsko industrijo.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
