Tiskane izdaje
V celjski Etri ima skoraj polovica zaposlenih univerzitetno ali višjo izobrazbo. Po dvoštevilčni rasti prihodkov v zadnjih letih si je družba za prihodnjih deset let postavila za cilj zmernejšo rast ob hitrejšem povečevanju dodane vrednosti.
»Pripravljamo se na četrto industrijsko revolucijo. Pri nas jo imenujejo industrija 5.0, v svetu ji rečejo industrija 4.0, ki združuje oziroma posega na vsa področja. Za slovensko gospodarstvo je priložnost, da zadrži mlade kadre, jih načrtno izobrazi in izdela strategijo ...,« pravi lastnik in direktor Franc Preložnik.
Vse združeno prek interneta
Industrija 4.0 pomeni, da bo vse združeno prek interneta. Karkoli bo mogoče oblikovati, naročiti ali deliti prek svetovnega spleta; tako, kakor je že zdaj mogoče deliti avtomobile. »Zdaj je veliko govora o pametnih mestih. To je ta revolucija, ki je obenem priložnost za 90 odstotkov slovenskih podjetij - za mikro, mala in srednje velika podjetja. Industrija, mišljeno kot proizvodnja, bo še vedno morala obstajati. Če si boš recimo zaželel takšen in takšen mobitel ali karkoli drugega, bo to treba nekje izdelati; zasnovati, vnesti, roboti bodo morali narediti. Industrija bo torej še kako pomembna,« razlaga Preložnik.
Obenem razlaga, kako veliko slovenskih podjetij je povezanih z avtomobilsko industrijo, ki bo ostala: »Tudi avtomobile ali kakšna druga prevozna sredstva prihodnosti bo treba nekje izdelati.«
Na treh lokacijah
Tudi v Etri že veliko delajo za avtomobilsko industrijo, ki v Evropi kreira hiter razvoj. »Naše ekipe zdaj delajo na treh lokacijah v Sloveniji. Potrebnih je kup robotskih linij, nadzornih sistemov, vision sistemov ... V tem se skriva dodana vrednost in vsa slovenska industrija stremi k temu, da bi tako izboljšala EBIT, dodano vrednost ...«
Preložnik tudi pohvali državo, ki zadnje čase zaznava gospodarske potrebe. Načrtuje izobraževanje in po avstrijskem vzoru vzpostavlja vertikalno povezovanje gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov.
»S tem bomo dobili tako izobražene ljudi, kot jih potrebujemo. Najprej bodo rešili probleme izobraževanja, nato naredili načrte zaposlovanja ... S tem bodo spodbudili ljudi in dobili strokovnjake. Ti bodo bazično znanje, ki ga je že zdaj ogromno, nadgradili in prišli v podjetja kot uporaben kader.«
Je pa Preložnik tudi kritičen. »Kaj se dogaja zdaj? Bodoči inženirji imajo močno temeljno znanje. A država kot da komaj čaka, da jih bo poslala v tujino, se jih rešila in imela manj brezposelnih. Če jim bo uspelo, česar se zdaj lotevajo, bomo čez nekaj let imeli dodano vrednost in neverjetno dober kader, ki ga bomo lahko tudi bolje plačali.«
Priprave na revolucijo
V Etri se pripravljajo na industrijsko revolucijo 5.0 z reorganizacijo, izobraževanjem kadrov. Kje bo Etra čez desetletje? »Biti hočemo razvojno zahtevno in močno evropsko projektno podjetje v podpori robotskim linijam, robotskim delovnim celicam, avtomatizaciji industrije ... Že danes imajo robotske linije, ki jih sestavimo, ne samo razvojno, ampak pogosto tudi inovativno komponento. Bomo torej razvojni partner večjim podjetjem,« opisuje nadaljnjo pot.
Sporočila sodelavcem: Če ne zmoreš, ti pomagamo, če ne znaš, te naučimo, će nočeš, te ne potrebujemo. Foto: Brane Piano/Delo
Preložnik: »Pri številnih naročilih dobimo le zahtevo naročnika. Zdaj, na primer, imamo vzorce avtomobilskih vzglavnikov in moramo sestaviti proizvodno linijo, jo testirati in prodati. Enaka je zgodba z avtomobilsko lučjo. Naročnikovi razvojniki in dizajnerji so si zamislili luč, treba jo je razstaviti na komponente, jih izdelati in sestaviti luč. Tu vstopimo mi, da izdelamo linijo za sestavo luči in kontrolo izdelave. Naredimo idejno zasnovo, jo predebatiramo z njihovimi tehnologi, temu sledi razvoj v Etri, potem določimo, kaj bo delal robot, česa ne, sledi strojna izdelava, elektro projektiva, programiranje ... To znamo in naši ljudje imajo znanje iz prejšnjih projektov.«
Naročila za različne trge so različna. »Praviloma zahod naroča več robotizacije, jug manj, kar pomeni, da moramo upoštevati večji vpliv človeškega faktorja. Pridemo, recimo, do desetih delovnih postaj - faz proizvodnje, potem jih optimiziramo, recimo, na sedem. Sklope, na primer procesne enote, kupimo ...«
Avtomatizacija je danes obvezna tudi zaradi zahtev po popolni sledljivosti izdelka, da je mogoče kadarkoli ugotoviti ne samo, kje in kdaj je bil izdelan, temveč tudi, v kateri izmeni, kateri delavec je bil ob stroju.
»Strojna dela oddajamo kooperantom. Kakšne laserske odreze, in kar moramo izdelati še v razvojni fazi, prvič naredimo sami. Ko je vse končano, pri nas sestavimo, zaženemo, naredimo prve teste in gremo šele potem na primer z robotizirano proizvodno linijo ali avtomatiziranim skladiščem na lokacijo naročnika, tam sestavimo in dokončamo zagon,« Preložnik opiše proces dela v Etri.
Povezovanje in razvoj
Po prihodkih Etra noče biti več med najhitreje rastočimi. Pospešeno vlagajo v kadre, ki bodo v prihodnjih letih največje bogastvo. »Uspešna bodo podjetja, katerih osnova bo znanje njihovih kadrov. Vse drugo se bo dalo v nekaj dneh dobiti kjerkoli v svetu,« pravi Preložnik.
Etra zdaj največ dela za slovenska podjetja, ki izvažajo. »Za avtomobilsko, metalurško, lesno ter industrijo malih in velikih gospodinjskih aparatov.«
Najpomembnejše se direktorju Etre zdi njihovo povezovanje za razvoj. »Sodelujemo v projektu Horse, kompetenčnem centru robotike za mala in srednje velika podjetja, ki bo vzpostavljen marca ali aprila, projekt pa vodi Zavod C-TCS Celje. Sedež centra bo pri nas, v Etri, v njem pa bomo znanje s področja robotike prenašali na druge. Prihajajo že roboti naslednje generacije, tako imenovani koboti, ki bodo znali delati s človekom, saj so morali biti doslej roboti zaradi varnosti ločeni od delavca ali celo zaprti v kletkah.
Franc Preložnik s svojimi inženirji. Foto: Brane Piano/Delo
Poleg tega smo v državnem Sripu - strateškem razvojnem inovacijskem partnerstvu za pametne specializacije, s katerim so vzpostavljene vertikalne povezave z raziskovalnimi ustanovami. Mi smo najbolj povezani s Fakulteto za logistiko Celje, nosilec pa je IJS. Ta projekt sega na vsa področja, tudi v načrtovanje pametnih mest.«
Preložnik pravi, da so se lani in letos zavestno odrekli boljši boniteti podjetja. »V letih 2015 in 2016 smo, tudi na račun poslabšanja bonitete, več vlagali v razvoj. Za trženje v prihodnjih letih smo dokončali razvoj visokoregalnega avtomatiziranega skladišča, razvili dinamično tehtnico, pa medicinski aparat pri zastoju razvoja mišičevja pri novorojenčkih.«
Pred nekaj leti so si v Etri veliko obetali od sodelovanja pri načrtovanju elektrarne na plimovanje, takrat na Norveškem. »Ostajamo pri projektu elektrarne na plimovanje, zdaj naj bi jo postavili na Škotskem. Upamo, da bo prihodnje leto realizirana. Zanjo smo v Franciji že izvedli simulacije.«
Fontana piv in mlekomat
Franc Preložnik o izdelavi fontane piv v Žalcu: »Fontana piv je res odraz Slovenije. Vsi so bili proti, debatirali so o stvareh, ki nimajo nobene zveze s tem ... Tako dobro državo bi lahko naredili z znanjem, ki ga imamo, če ne bi imeli takšnega značaja. Za nas je bila fontana doslej najtežji projekt. Ne zaradi tehnološke zahtevnosti, ampak zaradi medijske odmevnosti in naše odgovornosti do ekipe iz Žalca, ki se je odločila to izvesti. Tehnologija je seveda zahtevna, pivo je vendarle živilo.
Osnovna znanja smo imeli iz naših mlekomatov in drugih projektov, veliko rešitev pa smo morali razviti sami. Naš prvi mlekomat smo pred leti razvili v treh mesecih, po tem, ko sem si šel v Medvode ogledat prvi uvoženi mlekomat. Precej smo jih prodali v Sloveniji, nekaj tudi na Hrvaško.«
