Podobnik: Slovenija bo ključna pri emisijah

Bruselj - Okoljski ministri Evropske unije, med njimi slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik, danes v Bruslju niso dosegli dogovora o morebitnem zavezujočem cilji o obnovljivih virih energije v EU do leta 2020. Okoljski ministri so le načeloma podprli predlog Evropske komisije, da se EU enostransko zaveže k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, o podrobnostih pa še ni bilo pogajanj. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je načelni dogovor držav pozdravil.

Obnovljivi viri naj bi predstavljali vsaj 20 odstotkov energije v celotni porabi. Za zgolj nezavezujoče obveze so se minuli teden izrekli ministri za energijo, dokončno pa se bodo odločili voditelji evropskih držav na vrhu marca, so povedali na okoljskem ministrstvu.

Upajoči Podobnik

Minister Podobnik je pričakoval, da bodo ministri vendarle podprli obvezujoče cilje. Za slednje se je zavzemala tudi Slovenija, ob njej še Velika Britanija in Španija.

Slovenija je mnenja, da je ta cilj "zelo ambiciozen in visok", zato je treba pri določanju ciljev za posamezne države članice upoštevati različne naravne danosti, izhodiščna stanja ter pravično razdelitev bremen.

Podobnik: Slovenija bo odigrala pomembno vlogo v dogovarjanjih glede emisij

Članice Evropske unije se morajo dogovoriti še o delitvi bremen, pri čemer Podobnik napoveduje, da bo verjetno "težko breme dogovarjanja o kriterijih za delitev emisij med posamezne države padlo na Slovenijo", ki bo predsedovala EU v prvi polovici prihodnjega leta.

Slovenija je izpustila v svoje ozračje 14.472.000 ton toplogrednih plinov

Za Slovenijo zaenkrat velja glede emisije toplogrednih plinov izhodiščno leto 1986, ko so slednje v državi znašale 14.472.000 ton. To naj bi obveljalo tudi v prihodnje. "Ne bi bilo pošteno", če bi veljalo kakšno drugo leto, pravi Podobnik. Slovenija je v letu 2004 - za to leto so na voljo zadnji podatki - v zrak izpustila približno toliko toplogrednih plinov, kolikor jih je v izhodiščnem letu 1986.

V času osamosvojitve je namreč prišlo do redukcije emisij zaradi slabega gospodarskega položaja, nato pa so se izpusti okrepili, predvsem na račun avtomobilov, gospodinjstev ter porabe javnega in storitvenega sektorja.

Najpomembnejšo rezervo naj bi sicer v državi predstavljali veliki energetski sistemi, kjer bi lahko dosegli tudi do 10-odstotno zmanjšanje celotnih emisij v Sloveniji. Ministri so podprli predlog, da lahko EU svoje izpuste zmanjša tudi za 30 odstotkov, če bi se k temu obvezale tudi druge industrijske države. "To je dober znak za ZDA in nekatere države v razvoju, je pa tudi posebno pomembno sporočilo industriji," je poudaril Podobnik, ki ta predlog še posebej podpira.

Gabriel: Breme izpustov se bo neenakomerno razdelilo

Predsedujoči, nemški minister za okolje Sigmar Gabriel je povedal, da se bo breme zmanjšanja izpustov razdelilo med članice neenakomerno. Jasno je, da bodo nekatere članice, denimo Nemčija, morale sprejeti večje breme in izpuste znižati bolj kot denimo "vzhodne države" EU, poudarja predsedujoči. Države načeloma podpirajo zmanjšanje toplogrednih izpustov na osnovi izhodiščnega leta 1990, za posamezne države članice pa bi lahko veljala tudi druga bazna leta.

Okoljevarstveniki kritični do zavez EU glede izpustov

Okoljevarstvena organizacija Prijatelji zemlje (Friends of the Earth) je obtožila Evropsko unijo, da se pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ravna po dvojnih merilih. "Zmanjšanje izpustov do leta 2020 za samo 20 odstotkov je v popolnem nasprotju z znanstvenimi dognanji in političnim razumom," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal predstavnik organizacije Jan Kowalzig.

Po navedbah Prijateljev zemlje so okoljski ministri na današnjem sestanku sicer priznali, da bi bilo za učinkovit boj proti segrevanju ozračja treba izpuste do leta 2020 zmanjšati za 30 odstotkov, vendar pa so si na koncu postavili za cilj le 20-odstotno zmanjšanje. "To bo mednarodni skupnosti poslalo napačen signal in postavilo pod vprašaj resnost EU glede boja proti podnebnim spremembam," je pojasnil Kowalzig.

Po njegovih ocenah bi si EU morala za cilj zadati 30-odstotno zmanjšanje. To ne bi bil le bolj ustrezen cilj glede na razsežnost klimatske krize, temveč bi tudi vzpodbudil energetsko industrijo k investicijam v okolju prijaznejše tehnologije, so prepričani okoljevarstveniki.

Evropski zeleni in Svetovni sklad za naravo sta se tudi oglasila

Tudi politična skupina Zelenih v Evropskem parlamentu meni, da se je EU odločila za pristop "skočim, če skočiš tudi ti". Zeleni namreč niso zadovoljni, da je EU pripravljena na 30-odstotno zmanjšanje izpustov le, če bi k temu pristopile tudi druge države. Zato večje zaveze pričakujejo od evropskih voditeljev marca letos.

Da se bodo voditelji držav in vlad EU pri oblikovanju dokončnega stališča glede toplogrednih izpustov odločili za 30-odstotno zmanjšanje, upajo tudi v Svetovnem skladu za naravo. "EU mora takoj sprejeti konkretne ukrepe za dosego tega cilja," je v odzivu po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisal predstavnik organizacije Stephan Singer.

Na zeleni mizi tudi genetsko spremenjeni organizmi

Okoljski ministri so imeli na mizi tudi dve zadevi, povezani z genetsko spremenjenimi organizmi (GSO). Zavrnili so predlog Evropske komisije glede prepovedi uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze MON 810 na Madžarskem, tako da lahko Madžarska obdrži svoje strožje zaščitne ukrepe. Podporo Madžarski je namenila tudi Slovenija. Države pa niso dosegle dogovora o dajanju na trg nageljnov, gensko spremenjenih zaradi barve cvetov. Ker ni bilo potrebne kvalificirane večine, bo sedaj lahko Evropska komisija sama sprejela sklep na tem področju. Slovenija je sicer glasovala za.