Podobnik: »Zategnili bomo dve luknji v pasu«

Noben ukrep stabilizacije in racionalizacije družbe ne more iti mimo zategovanja pasu. Vse, kar delamo, pa delamo zato, da bi v največji možni meri ohranili delovna mesta, je povedal prvi mož Hita Drago Podobnik.

Objavljeno
13. oktober 2009 17.37
Katja Željan
Katja Željan
Nova Gorica - »Noben ukrep stabilizacije in racionalizacije družbe ne more iti mimo zategovanja pasu. Na žalost se bo treba v naslednjih dveh letih in pol nekaterim stvarem odpovedati, pas pa bo treba zategniti ne le za eno, temveč za dve luknji. Vse, kar delamo, pa delamo zato, da bi v največji možni meri ohranili delovna mesta,« je povedal predsednik uprave novogoriškega Hita Drago Podobnik.

Nadzorni svet Hita je sicer že v ponedeljek pozno zvečer potrdil načrt kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za stabilizacijo poslovanja družbe. Računovodska izguba po osmih mesecih poslovanja v letošnjem letu v Hitu znaša 3,1 milijona evrov, takšen položaj pa po mnenju vodstva družbe srednjeročno ni vzdržen, saj slabi Hitove položaje na trgih in onemogoča osnovne naložbe. Na področju turizma in igralništva se nadaljuje obdobje stagnacije, prihodki družbe še naprej padajo, na podlagi makroekonomskih napovedi pa takšna gibanja lahko pričakujejo tudi v prihodnjih mesecih. Dodajajo, da celotna panoga zato nujno potrebuje vsaj začasno znižanje posebnih igralniških dajatev, ki že ogrožajo likvidnost igralniških podjetij. Ob takojšnjem začetku izvajanja vseh ukrepov in stabilnih tržnih razmerah brez sprememb v davčnem okviru bi družba pozitivni poslovni rezultat lahko dosegla v letu 2012, a le, če ne bo občutne krepitve konkurence in razvoja dodatnih igralniških kapacitet, ki jih sicer ob liberalizaciji zakonodaje že napovedujejo nekatere sosednje države.

Sicer pa predsednik Hitove uprave Drago Podobnik kot enega glavnih kratkoročnih ukrepov pri sanaciji poslovanja družbe napoveduje ublažitev in ustavitev padanja prihodkov. »Strošek dela bomo v naslednji fazi obvladovali, kar pomeni, da se bodo plače selektivno zmanjševale. Vendar pa bo uprava zaščitila zaposlene z najnižjimi dohodki. V tiste, ki prejemajo manj kot 1200 evrov bruto na mesec z vsemi dodatki, ne bo posegala,« zatrjuje Podobnik. »Začeli pa bomo pri bonitetah, individualnih pogodbah in podobno«. Na vprašanje, za koliko se bodo v Hitu v prihodnje v povprečju znižale plače, Podobnik odgovarja, da je »o povprečju težko govoriti, saj naj bi šlo pri nižanju plač za selektiven pristop«. Meni pa, da se bo že prihodnje leto strošek dela znižal za 12 odstotkov. Po njegovih besedah bo tudi število zaposlenih v Hitu leta 2012 odvisno predvsem od gibanja prihodkov. »Če bomo prihodke uspeli dvigovati, bo to število sorazmerno majhno. V nasprotnem primeru se bomo morali določenemu številu zaposlenih in študentom, ki tukaj delajo preko servisa, zahvaliti za sodelovanje,« meni Podobnik. Dodaja, da bi ob kooperativnost sindikatov in sodelavcev lahko ohranili marsikatero delovno mesto v Hitu, a hkrati priznava, da bodo do leta 2011 le težko dosegli načrtovano pozitivno ničlo, če jim država ne bo priskočila na pomoč pri znižanju obdavčitve dejavnosti. »Vseno upam, da bomo pozitivno ničlo dosegli, seveda če bodo razmere na trgu stabilne,« pravi Podobnik. Priznava tudi, da bo eden od ukrepov za izboljšanje poslovanja Hita ustavitev vseh načrtovanih naložb v naslednjih dveh letih in pol, saj bodo vlagali le v obstoječe kapacitete.

Na novinarska vprašanja o morebitni odprodaji katere od svojih naložb, pa Podobnik odgovarja, da v tem trenutku o tem ukrepu ne razmišljajo. Če bi se tovrsten korak v prihodnje izkazal za pozitivnega in prinesel celo dobiček, pa Podobnik omenjene možnosti ob soglasju vodstva družbe in nadzornega sveta tudi ne izključuje. Nadzorni svet družbe od Hitove uprave sicer pričakuje izdelavo akcijskega načrta izvajanja ukrepov v obdobju 2009-2012, ki ga mora ta pripraviti do 15. novembra letos.

Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Hita Matej Golob Matzele, mora Hit do konca letošnjega leta pripraviti tudi novo strategijo družbe. Na vprašanje, ali bodo iskali tudi odgovornost za preteklo poslovanje družbe, pa je Golob Matzele odgovoril: »Nadzorni svet oziroma uprava Hita bosta v oktobru pridobila poročilo posebne revizije, ki ga bomo seveda preverili, in se na tej podlagi odločali naprej«.

Ker sindikati zaposlenih v Hitu ne pristajajo v poseganje v njihove pravice, se vodstvo družbe po Podobnikovih besedah o načrtovanih sanacijskih ukrepih za izboljšanje poslovanja z njimi namerava pogovarjati in dogovarjati. »Pričakujemo njihovo kooperativnost in sodelovanje, saj gre nenazadnje za ohranjanje delovnih mest,« pravi Podobnik.

Iztok Černigoj, predsednik izvršnega odbora SIDS Nova Gorica, medtem opozarja, da nekateri ukrepi uprave za zmanjševanje stroškov niso povsem nesprejemljivi, ne razumejo pa, »zakaj se namesto trenda zmanjševanja pravic in pogojev dela zaposlenih raje ne zmanjšajo stroški marketinga, ki so v Hitu kar 30 odstotkov višji kot v celotnem hrvaškem turizmu«.